Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi človek, ki je na ljubljanski univerzi doktoriral pred stoletjem, ni bil on, temveč ona. To je bila Anka Mayer Kansky, ena izmed tistih slovenskih izobraženk, ki so utrle pot novim generacijam žensk, da se lahko danes množično izobražujejo. Kdo je bila prva slovenska doktorica, kako se je na ljubljanski univerzi znašla prva učiteljica in zakaj je imela univerza v vsej stoletni zgodovini le eno rektorico?
Serija: Akademskih 100
Epizoda: Od Anke do Anje ... in sto let vmes
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kdo je bila prva slovenska doktorica, kako se je na ljubljanski univerzi znašla prva učiteljica in zakaj je imela univerza v vsej stoletni zgodovini le eno rektorico?
Tokratna oddaja v središče postavlja ženske na Univerzi v Ljubljani in pomen ženskega študija za družbo nasploh.
Serija: Akademskih 100
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Prvi človek, ki je na ljubljanski univerzi doktoriral pred stoletjem, ni bil on, temveč ona. To je bila Ana “Anka” Mayer Kansky, ena izmed tistih slovenskih izobraženk, ki so utrle pot novim generacijam žensk, da se lahko danes množično izobražujejo.
Zgodba dr. Ane Mayer Kansky je prva, ki jo predstavimo v oddaji. Prve doktorice na ljubljanski univerzi in ene od vidnejših podjetnic pri nas se je v intervjuju za Val 202 spominjala gospa Breda, hči Ankine najboljše prijateljice Klavdije. “Ona je spadala med samostojne ženske in ne med feministke. One so pripravljale pot intelektualnim ženskam.”
Profesorica Milica Antić Gaber, ki na Filozofski fakulteti med drugim predava sociologijo spola, razmišljanja o dostopu žensk do izobrazbe pri nas ne začenja z začetkom univerze: “Stvari so se začele že veliko pred tem, s prvimi srednjimi šolami, kamor so smele ženske, in veliko vlogo učiteljišča. Univerza pa je nato tudi formalno pomenila resen začetek visokega izobraževanja za ženske.”
Poudarja, da je izobraževanje zelo pomemben dejavnik za enakost spolov v družbi, ni pa to edini dejavnik. Po njenem gre za pretirano vero v moč izobraževanja. “Kljub temu da imajo ženske danes enake možnosti kot moški, da končajo univerzitetno stopnjo, to ne pomeni, da zasedajo enake položaje v družbi.” Opozarja, da so se morale ženske “vselej veliko bolj potruditi, da se jim je pripustilo na bolj odločevalske funkcije.”
Leta 2017 je bilo razmerje moških in žensk na asistentskih mestih v visokošolskem prostoru pri nas približno izenačeno. Opazno pa je zgoščanje žensk na lektorskih mestih, saj je tam njihov delež 89-odstoten. Na docentskih mestih je razmerje znova izenačeno, toda višje, kot gremo, manj je žensk. Na mestih rednih profesoric jih je le 32 odstotkov. – dr. Milica Antić Gaber
Prvo dekanjo so na ljubljanski univerzi dobili leta 1952, to je bila filozofinja dr. Alma Sodnik, na čelu Filozofske fakultete. Prva prorektorica na univerzi je leta 1988 postala dr. Alenka Šelih, šele leta 2005 pa je ženska zasedla tudi rektorski položaj. Prva rektorica je tedaj postala dr. Andreja Kocijančič.
Druga zgodba v naši oddaji pa je o Irki Fanny Susan Copeland. To je bila prva ženska, ki je poučevala na ljubljanski univerzi. V Ljubljano je prišla leta 1922 in tu ostala do smrti. Obvladala je približno 10 jezikov, tudi slovenščino in srbohrvaščino, ključna za stik pa je bila pariška mirovna konferenca, kjer je bila tolmačka pri jugoslovanski delegaciji. Njeno zgodbo, v kateri pomembno mesto zavzemajo slovenske gore, je predstavil upokojeni profesor angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Stanko Klinar. “Ko so ji pokazali fotografijo Ljubljane in je na njej v ozadju opazila gore, je vprašala, če je to fotografska zavesa. Ne, to so čisto prave gore, so ji odgovorili. ‘O, potem pa pridem!'”
Dr. Milica Antić Gaber opaža, da se sodobne mlade ženske ne zavedajo dovolj tega, kar so jim omogočile njihove predhodnice. “Redke so, ki o tem sploh kaj vedo.” Ena takih je Anja Petković, doktorska študentka matematike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. “Vsem tem ženskam, ki so se borile za naše pravice, sem zelo hvaležna. Danes je samoumevno, da imamo pravico študirati na univerzi. To je velika zahvala z moje strani vsem tistim ženskam in moškim, ki so se za to borili v prejšnjem stoletju.”
Kot meni, lahko mlade ženske v znanosti danes storijo še bistveno več. Že s tem, da glasno opozarjajo na prepreke, ki jih morajo (kdaj tudi nepravično) premagovati.
“Svojo vlogo vidim v tem, da se trudim izboljšati položaj žensk v znanosti, sploh ko gre za neskladja med normalnim življenjskimi potrebami. Če želi ženska na porodniški dopust, se to pogosto ne sklada s projektnim delom. To je problem vseh, a se bolj kaže na ženski kot na moški karieri.“
*Oddajo pripravljata Gašper Andrinek in Maja Ratej, izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so sodelovali sociologinja spola dr. Milica Antić Gaber, socialna psihologinja dr. Mirjana Ule, znanka dr. Anke Mayer Kansky gospa Breda, upokojeni profesor angleščine dr. Stanko Klinar, doktorska študentka matematike Anja Petković in literarni zgodovinar dr. Tone Smolej.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Prvi človek, ki je na ljubljanski univerzi doktoriral pred stoletjem, ni bil on, temveč ona. To je bila Anka Mayer Kansky, ena izmed tistih slovenskih izobraženk, ki so utrle pot novim generacijam žensk, da se lahko danes množično izobražujejo. Kdo je bila prva slovenska doktorica, kako se je na ljubljanski univerzi znašla prva učiteljica in zakaj je imela univerza v vsej stoletni zgodovini le eno rektorico?
Serija: Akademskih 100
Epizoda: Od Anke do Anje ... in sto let vmes
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kdo je bila prva slovenska doktorica, kako se je na ljubljanski univerzi znašla prva učiteljica in zakaj je imela univerza v vsej stoletni zgodovini le eno rektorico?
Tokratna oddaja v središče postavlja ženske na Univerzi v Ljubljani in pomen ženskega študija za družbo nasploh.
Serija: Akademskih 100
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Prvi človek, ki je na ljubljanski univerzi doktoriral pred stoletjem, ni bil on, temveč ona. To je bila Ana “Anka” Mayer Kansky, ena izmed tistih slovenskih izobraženk, ki so utrle pot novim generacijam žensk, da se lahko danes množično izobražujejo.
Zgodba dr. Ane Mayer Kansky je prva, ki jo predstavimo v oddaji. Prve doktorice na ljubljanski univerzi in ene od vidnejših podjetnic pri nas se je v intervjuju za Val 202 spominjala gospa Breda, hči Ankine najboljše prijateljice Klavdije. “Ona je spadala med samostojne ženske in ne med feministke. One so pripravljale pot intelektualnim ženskam.”
Profesorica Milica Antić Gaber, ki na Filozofski fakulteti med drugim predava sociologijo spola, razmišljanja o dostopu žensk do izobrazbe pri nas ne začenja z začetkom univerze: “Stvari so se začele že veliko pred tem, s prvimi srednjimi šolami, kamor so smele ženske, in veliko vlogo učiteljišča. Univerza pa je nato tudi formalno pomenila resen začetek visokega izobraževanja za ženske.”
Poudarja, da je izobraževanje zelo pomemben dejavnik za enakost spolov v družbi, ni pa to edini dejavnik. Po njenem gre za pretirano vero v moč izobraževanja. “Kljub temu da imajo ženske danes enake možnosti kot moški, da končajo univerzitetno stopnjo, to ne pomeni, da zasedajo enake položaje v družbi.” Opozarja, da so se morale ženske “vselej veliko bolj potruditi, da se jim je pripustilo na bolj odločevalske funkcije.”
Leta 2017 je bilo razmerje moških in žensk na asistentskih mestih v visokošolskem prostoru pri nas približno izenačeno. Opazno pa je zgoščanje žensk na lektorskih mestih, saj je tam njihov delež 89-odstoten. Na docentskih mestih je razmerje znova izenačeno, toda višje, kot gremo, manj je žensk. Na mestih rednih profesoric jih je le 32 odstotkov. – dr. Milica Antić Gaber
Prvo dekanjo so na ljubljanski univerzi dobili leta 1952, to je bila filozofinja dr. Alma Sodnik, na čelu Filozofske fakultete. Prva prorektorica na univerzi je leta 1988 postala dr. Alenka Šelih, šele leta 2005 pa je ženska zasedla tudi rektorski položaj. Prva rektorica je tedaj postala dr. Andreja Kocijančič.
Druga zgodba v naši oddaji pa je o Irki Fanny Susan Copeland. To je bila prva ženska, ki je poučevala na ljubljanski univerzi. V Ljubljano je prišla leta 1922 in tu ostala do smrti. Obvladala je približno 10 jezikov, tudi slovenščino in srbohrvaščino, ključna za stik pa je bila pariška mirovna konferenca, kjer je bila tolmačka pri jugoslovanski delegaciji. Njeno zgodbo, v kateri pomembno mesto zavzemajo slovenske gore, je predstavil upokojeni profesor angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Stanko Klinar. “Ko so ji pokazali fotografijo Ljubljane in je na njej v ozadju opazila gore, je vprašala, če je to fotografska zavesa. Ne, to so čisto prave gore, so ji odgovorili. ‘O, potem pa pridem!'”
Dr. Milica Antić Gaber opaža, da se sodobne mlade ženske ne zavedajo dovolj tega, kar so jim omogočile njihove predhodnice. “Redke so, ki o tem sploh kaj vedo.” Ena takih je Anja Petković, doktorska študentka matematike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. “Vsem tem ženskam, ki so se borile za naše pravice, sem zelo hvaležna. Danes je samoumevno, da imamo pravico študirati na univerzi. To je velika zahvala z moje strani vsem tistim ženskam in moškim, ki so se za to borili v prejšnjem stoletju.”
Kot meni, lahko mlade ženske v znanosti danes storijo še bistveno več. Že s tem, da glasno opozarjajo na prepreke, ki jih morajo (kdaj tudi nepravično) premagovati.
“Svojo vlogo vidim v tem, da se trudim izboljšati položaj žensk v znanosti, sploh ko gre za neskladja med normalnim življenjskimi potrebami. Če želi ženska na porodniški dopust, se to pogosto ne sklada s projektnim delom. To je problem vseh, a se bolj kaže na ženski kot na moški karieri.“
*Oddajo pripravljata Gašper Andrinek in Maja Ratej, izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so sodelovali sociologinja spola dr. Milica Antić Gaber, socialna psihologinja dr. Mirjana Ule, znanka dr. Anke Mayer Kansky gospa Breda, upokojeni profesor angleščine dr. Stanko Klinar, doktorska študentka matematike Anja Petković in literarni zgodovinar dr. Tone Smolej.
Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.
Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih.
V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Neveljaven email naslov