Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kitajski koronavirus se je razbohotil do epidemičnih razsežnosti

30.01.2020

Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani, je do zdaj okužil več kot 6000 ljudi, število žrtev pa je za zdaj nekaj več kot 130. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, toda kljub temu ne ponavljamo napak, ki so nas pred leti drago stale v spopadanju z virusom SARS-a. Kaj za zdaj že vemo o skrivnostnem virusu s Kitajske in kako strokovnjaki z modeli ugotavljajo širjenje tovrstnih epidemij, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.

Vsak okuženi s koronavirusom lahko okuži od dva do štiri ljudi, reprodukcijsko število pri gripi je približno 1,3, pri ošpicah pa celo od 12 do 18

Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani in do 20. januarja okužil približno 250 ljudi, se je število okuženih do danes (30. 1., op. p.) povečalo na več kot 8000. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, čeprav so se pristojni to pot izognili napakam, ki so jih leta 2003 drago stale v spopadanju z virusom SARS.

“Takrat so šle informacije bistveno počasneje iz Kitajske. Pri aktualnem koronavirusu na Kitajskem smo do prvih podatkov prišli v roku enega meseca od prvih primerov, medtem ko je to pri soočanju z virusom SARS trajalo skoraj leto dni.” – mag. Katarina Prosenc Trilar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano

Do cepiva v rekordno hitrem času

Da bi okužbo čim bolj zajezili, v več raziskovalnih skupinah potekajo prizadevanja za razvoj novega cepiva, dodaja strokovnjakinja za javnozdravstveno virologijo mag. Katarina Prosenc Trilar: “Za to je trenutno namenjenih približno 11 milijonov dolarjev, prototip pa naj bi bil na voljo v štirih mesecih. Skupno bo trajalo približno leto dni, da bodo tako cepivo dokončno razvili in bo uporabno tudi za cepljenje.”

Za primerjavo: zaradi zapletov, povezanih z gripo, na svetu vsako leto umre od 300.000 do 650.000 ljudi. Zapleti, ki jih povzroča novi koronavirus, pa so v mesecu od izbruha zahtevali nekaj več kot 130 življenj.

Epidemiološki modeli stari skoraj stoletje

Zanimivo je, da so matematični modeli, ki skušajo napovedovati hitrost in širjenje epidemij, stari že skoraj stoletje, pojasnjuje profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Matjaž Omladič: “Pri tem odločilno vlogo igra tako imenovano reprodukcijsko število, ki je zelo preprosto definirano, a ne tako lahko dobljivo. Pomeni to, koliko ljudi lahko en človek okuži, preden postane imun oziroma bolezni podleže.”

Število je lahko zelo različno in odvisno od številnih pogojev, kot so higiena, stopnja zaščite, precepljenost, karantena … Pri novem koronavirusu se različice reprodukcijskega števila za zdaj gibljeje med dve in štiri. Ošpice imajo, denimo, reprodukcijsko število od 12 do 18, SARS od dve do pet, sezonska gripa pa približno 1,3.


Frekvenca X

695 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Kitajski koronavirus se je razbohotil do epidemičnih razsežnosti

30.01.2020

Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani, je do zdaj okužil več kot 6000 ljudi, število žrtev pa je za zdaj nekaj več kot 130. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, toda kljub temu ne ponavljamo napak, ki so nas pred leti drago stale v spopadanju z virusom SARS-a. Kaj za zdaj že vemo o skrivnostnem virusu s Kitajske in kako strokovnjaki z modeli ugotavljajo širjenje tovrstnih epidemij, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.

Vsak okuženi s koronavirusom lahko okuži od dva do štiri ljudi, reprodukcijsko število pri gripi je približno 1,3, pri ošpicah pa celo od 12 do 18

Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani in do 20. januarja okužil približno 250 ljudi, se je število okuženih do danes (30. 1., op. p.) povečalo na več kot 8000. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, čeprav so se pristojni to pot izognili napakam, ki so jih leta 2003 drago stale v spopadanju z virusom SARS.

“Takrat so šle informacije bistveno počasneje iz Kitajske. Pri aktualnem koronavirusu na Kitajskem smo do prvih podatkov prišli v roku enega meseca od prvih primerov, medtem ko je to pri soočanju z virusom SARS trajalo skoraj leto dni.” – mag. Katarina Prosenc Trilar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano

Do cepiva v rekordno hitrem času

Da bi okužbo čim bolj zajezili, v več raziskovalnih skupinah potekajo prizadevanja za razvoj novega cepiva, dodaja strokovnjakinja za javnozdravstveno virologijo mag. Katarina Prosenc Trilar: “Za to je trenutno namenjenih približno 11 milijonov dolarjev, prototip pa naj bi bil na voljo v štirih mesecih. Skupno bo trajalo približno leto dni, da bodo tako cepivo dokončno razvili in bo uporabno tudi za cepljenje.”

Za primerjavo: zaradi zapletov, povezanih z gripo, na svetu vsako leto umre od 300.000 do 650.000 ljudi. Zapleti, ki jih povzroča novi koronavirus, pa so v mesecu od izbruha zahtevali nekaj več kot 130 življenj.

Epidemiološki modeli stari skoraj stoletje

Zanimivo je, da so matematični modeli, ki skušajo napovedovati hitrost in širjenje epidemij, stari že skoraj stoletje, pojasnjuje profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Matjaž Omladič: “Pri tem odločilno vlogo igra tako imenovano reprodukcijsko število, ki je zelo preprosto definirano, a ne tako lahko dobljivo. Pomeni to, koliko ljudi lahko en človek okuži, preden postane imun oziroma bolezni podleže.”

Število je lahko zelo različno in odvisno od številnih pogojev, kot so higiena, stopnja zaščite, precepljenost, karantena … Pri novem koronavirusu se različice reprodukcijskega števila za zdaj gibljeje med dve in štiri. Ošpice imajo, denimo, reprodukcijsko število od 12 do 18, SARS od dve do pet, sezonska gripa pa približno 1,3.


02.07.2009

Bližajoča se 40 obletnica pristanka na Luni - Kdaj in kako se je rodil najveličastnejši vesoljski program Apollo - Neznano nenavadno neobičajno in nova uganka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.06.2009

O gravitaciji. In o Nejcu Jelenu, avtorju Frekvence X.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.06.2009

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.06.2009

Brisanje spominov - fantastika ali znanost? Gost: dr. Anders Sandberg (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.05.2009

Biologija staranja. Gost: dr. Gregor Majdič (Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.05.2009

Prof. dr. Fred Watson, Anglo-avstralski observatorij, Coonabarabran, Avstralija

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.05.2009

Kvantna prepletenost: Dr. Nicolas Gisin, Univerza v Ženevi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.05.2009

Astronavtika - Miloš Krmelj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.04.2009

Placebo efekt. Prof. dr. Irving Kirsch ( University of Hull )

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.04.2009

Projekt RAVE in opazovanje Saturna

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.04.2009

Genom - Genialni arhitekt vašega telesa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.04.2009

Poljudno o astronavtiki, novostih v programih raziskovanja nenavadnega in skrivnostnega vesolja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.04.2009

Profesorja paleobiologije dr. Martina Brasiera z Univerze Oxford v Veliki Britaniji sprašujemo, kdaj naj bi se po njegovem rodilo življenje na Zemlji in če dopušča možnost, da je prišlo iz vesolja,

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.03.2009

Astronomija: Rok Vidmar, predsednik Slovenske astronomske zveze in dr. Andrej Prša

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.03.2009

Fizika metamaterialov: Prof. dr. Igor Muševič z Inštituta Jozef Stefan

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 35 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov