Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.
Splošno znano je, da lahko začne imunski sistem z leti pešati, manj znano pa je, da imamo ob naši siceršnji starosti tudi imunsko starost. Obe pa sta si lahko precej različni. Nekdo jih ima na primer 40, imunsko pa je star šele 25, nekdo drug z isto letnico rojstva pa je lahko imunsko že 60-letnik. Kako je to mogoče, zakaj se naša imunska ura vrsti različno hitro in ali je res tudi to, da imajo nekateri ljudje že prirojeno boljši imunski sistem? Marsikaj v zvezi s tem nam bo pojasnil sistemski imunolog Shai Shen-Orr z izraelskega inštituta za tehnologijo Technion.
Naš imunski sistem je izjemno zamotan, pravzaprav po zapletenosti dosega drugo mesto v našem telesu, takoj za možgani. V njegovem okrilju deluje več sto različnih tipov celic in signalnih molekul, ki jih nadzira več kot osem tisoč genov. V zadnjih letih raziskovalci začenjajo ugotavljati, da se naš imunski sistem s starostjo rutinsko spreminja v skladu z neko vnaprej določeno potjo, po kateri potujemo od mladih let, v oddaji pojasni Shen-Orr.
"To, da smo si v imunskem odzivu tako različni, preprosto pomeni, da po tej cesti potujemo različno hitro. V naši raziskavi je sodelovalo 135 ljudi v dveh starostnih skupinah; od 20 do 31 let in od 60 do 96. let. Sledili smo jim devet let in podrobno spremljali spremembe v njihovem imunskem sistemu. Ugotovili smo, da se vsi pomikajo po isti poti, le z različno hitrostjo. Ko doženemo pot, lahko natančno napovemo imunski odziv pri posamezniku, na tak način je mogoče napovedati tudi dočakano življenjsko starost posameznika."
Na to, da skozi življenje hitimo z različno imunsko hitrostjo, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so okolje, geni in slabe razvade.
Shai Shen-Orr je s sodelavci primerjal otroke, ki so živeli v Bangladešu, in njihove vrstnike, ki so odraščali v Kaliforniji. Ugotovili so, da rek, kar te ne ubije, te naredi močnejšega, ne drži povsem. "Zaključki študije so pokazali, da imajo otroci iz držav v razvoju imunski sistem bolj podoben imunskemu sistemu odraslih v razvitih državah, kot pa otrok v teh državah. Imajo torej precej postaran imunski sistem."
Preveč agresivno okolje torej terja svoj davek, nič bolje pa ni, če se skušamo obdati s pretirano sterilnim okoljem. "To je povezano s porastom avtoimunih bolezni v razvitem svetu, o čemer govori higienska hipoteza oz. predpostavko, da morda živimo v preveč čistem okolju," odgovarja Shen-Orr. "Primerjajmo to z možgani. Vemo, da moramo otroke po rojstvu izpostaviti različnim stimulacijam. Na tak način se jim razvijejo nevronske povezave … podobno je z imunskim sistemom. Ko se otrok rodi, se mora njegov imunski sistem začeti učiti, kar v zelo čistem okolju ni mogoče. Tak sistem se začne posledično pretirano odzivati na dogodke, na katere se v običajnih razmerah ne bi smel. V državah v razvoju v Afriki so pri ljudeh, ki se iz dežele preselijo v mesta, opazili zmanjšanje infekcijskih bolezni in hkratno povečanje avtoimunih bolezni."
Z leti začenja naš imunski sistem pešati. Po večini o glavni razmejitveni starosti med imunskim sistemom v dobri formi in tistim, ki se začenja krhati, govorimo okrog 60. leta, pojasnjuje Shen-Orr. Pri tem se poraja vprašanja, ali je mogoče naše imunsko staranje omiliti, upočasniti, nemara celo obrniti? Po mnenju imunologov lahko to storimo na več načinov, ključni pri tem pa so gibanje, ustrezna prehrana in opustitev slabih navad.
Britanska imunologinja Janet Lord je v nedavni študiji preučevala imunski sistem 125 rekreativnih kolesarjev, starih od 55 do 79 let. Večina od njih je dolge kolesarske izzive premagovala že desetletja. V primerjavi z vrstniki so bili vitkejši, v boljši formi in močnejši. Ob tem pa so pri njih zaznali tolikšno količino imunsko pomembnih T-celic, kot jih imajo običajno veliko mlajši ljudje. Raziskovalci ob tem dodajajo, da bi lahko bile degenerativne spremembe v našem imunskem sistemu tudi posledica pretirano sedečega življenjskega sloga. Po priporočilih naj bi vsak posameznik za zdrav imunski sistem dnevno naredil približno 10 tisoč korakov, ob upoštevanju, da mu to omogoča njegovo zdravstveno stanje.
Slabo prehranjevanje nas imunsko postara. Pri tem igrajo ključno vlogo mikroorganizmi v našem črevesju. Stremeti moramo k temu, da vzdržujemo njihovo raznolikost s čim bolj polnovredno hrano in ustreznimi probiotiki. Mikrobi v našem telesu namreč ne pomenijo le ščita pred tujki, ampak na neki način tudi programirajo naš imunski sistem. Starejši ljudje in tisti posamezniki, ki se spopadajo z boleznimi, ki jih spodbujajo različna vnetja, od revmatoidnega artritisa, astme, alergije in sladkorne bolezni, naj bi imeli manj raznolik mikrobiom. "Črevesje je drugi najbolj izpostavljen organ, takoj za kožo. Zato vseskozi komunicira z imunskim sistemom, medtem ko spreminja svojo vsebino, imunski sistem pa na podlagi tega prilagaja svojo sestavo. Posledično sprememba mikrobioma povzroči, da lahko postane imunski sistem bolj ali manj razdražen. Ena od nedavnih študij je med drugim pokazala, da lahko sprememba mikrobioma spremeni učinkovitost zdravil oz. terapij za zdravljenje rakavih obolenj," opozarja Shen-Orr.
Druga od metod za zaviranje imunskega staranja pa je zmanjšan vnos kalorij, znova ob predpostavki, da govorimo o zdravih posameznikih. Kot pravi Shen-Orr, "diete, ki posnemajo post, po eni strani zmanjšajo raven vnetnih procesov v telesu, po drugi strani pa med postom telo izpostavimo stresu. Zaženejo se evolucijski prilagoditveni mehanizmi stradanja, ki dajejo prednost obnavljanju namesto rasti in razmnoževanju. Ko smo raziskovali navado izmenjavanja posta in prehranjevanja pri ljudeh, smo opazili, da se telo ob tem bolje obnavlja in ustvarja nove imunske celice. Zaleže že znano razmerje 16 proti 8; da smo torej v dnevu 16 ur brez hrane in da se prehranjujemo le v preostanku 8 ur na dan. Rezultati se pokažejo, če to počnemo že enkrat na teden."
Kot kažejo raziskave, imajo kadilci v primerjavi z ljudmi svoje starosti, ki ne kadijo, starejši imunski sistem. Tudi uživanje alkohola ima svoje slabosti. Raziskovalci so pri rednih uživalcih alkohola ugotovili šibkejši odziv makrofagov, torej tistih vojščakov v imunskem sistemu, ki najprej napadejo vsiljivca. Obsežno uživanje alkohola zmanjša tudi število limfocitov, torej celic specialnih imunskih enot. Posledično se boste vsake viroze, če vas že obišče, težje znebili.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.
Splošno znano je, da lahko začne imunski sistem z leti pešati, manj znano pa je, da imamo ob naši siceršnji starosti tudi imunsko starost. Obe pa sta si lahko precej različni. Nekdo jih ima na primer 40, imunsko pa je star šele 25, nekdo drug z isto letnico rojstva pa je lahko imunsko že 60-letnik. Kako je to mogoče, zakaj se naša imunska ura vrsti različno hitro in ali je res tudi to, da imajo nekateri ljudje že prirojeno boljši imunski sistem? Marsikaj v zvezi s tem nam bo pojasnil sistemski imunolog Shai Shen-Orr z izraelskega inštituta za tehnologijo Technion.
Naš imunski sistem je izjemno zamotan, pravzaprav po zapletenosti dosega drugo mesto v našem telesu, takoj za možgani. V njegovem okrilju deluje več sto različnih tipov celic in signalnih molekul, ki jih nadzira več kot osem tisoč genov. V zadnjih letih raziskovalci začenjajo ugotavljati, da se naš imunski sistem s starostjo rutinsko spreminja v skladu z neko vnaprej določeno potjo, po kateri potujemo od mladih let, v oddaji pojasni Shen-Orr.
"To, da smo si v imunskem odzivu tako različni, preprosto pomeni, da po tej cesti potujemo različno hitro. V naši raziskavi je sodelovalo 135 ljudi v dveh starostnih skupinah; od 20 do 31 let in od 60 do 96. let. Sledili smo jim devet let in podrobno spremljali spremembe v njihovem imunskem sistemu. Ugotovili smo, da se vsi pomikajo po isti poti, le z različno hitrostjo. Ko doženemo pot, lahko natančno napovemo imunski odziv pri posamezniku, na tak način je mogoče napovedati tudi dočakano življenjsko starost posameznika."
Na to, da skozi življenje hitimo z različno imunsko hitrostjo, vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so okolje, geni in slabe razvade.
Shai Shen-Orr je s sodelavci primerjal otroke, ki so živeli v Bangladešu, in njihove vrstnike, ki so odraščali v Kaliforniji. Ugotovili so, da rek, kar te ne ubije, te naredi močnejšega, ne drži povsem. "Zaključki študije so pokazali, da imajo otroci iz držav v razvoju imunski sistem bolj podoben imunskemu sistemu odraslih v razvitih državah, kot pa otrok v teh državah. Imajo torej precej postaran imunski sistem."
Preveč agresivno okolje torej terja svoj davek, nič bolje pa ni, če se skušamo obdati s pretirano sterilnim okoljem. "To je povezano s porastom avtoimunih bolezni v razvitem svetu, o čemer govori higienska hipoteza oz. predpostavko, da morda živimo v preveč čistem okolju," odgovarja Shen-Orr. "Primerjajmo to z možgani. Vemo, da moramo otroke po rojstvu izpostaviti različnim stimulacijam. Na tak način se jim razvijejo nevronske povezave … podobno je z imunskim sistemom. Ko se otrok rodi, se mora njegov imunski sistem začeti učiti, kar v zelo čistem okolju ni mogoče. Tak sistem se začne posledično pretirano odzivati na dogodke, na katere se v običajnih razmerah ne bi smel. V državah v razvoju v Afriki so pri ljudeh, ki se iz dežele preselijo v mesta, opazili zmanjšanje infekcijskih bolezni in hkratno povečanje avtoimunih bolezni."
Z leti začenja naš imunski sistem pešati. Po večini o glavni razmejitveni starosti med imunskim sistemom v dobri formi in tistim, ki se začenja krhati, govorimo okrog 60. leta, pojasnjuje Shen-Orr. Pri tem se poraja vprašanja, ali je mogoče naše imunsko staranje omiliti, upočasniti, nemara celo obrniti? Po mnenju imunologov lahko to storimo na več načinov, ključni pri tem pa so gibanje, ustrezna prehrana in opustitev slabih navad.
Britanska imunologinja Janet Lord je v nedavni študiji preučevala imunski sistem 125 rekreativnih kolesarjev, starih od 55 do 79 let. Večina od njih je dolge kolesarske izzive premagovala že desetletja. V primerjavi z vrstniki so bili vitkejši, v boljši formi in močnejši. Ob tem pa so pri njih zaznali tolikšno količino imunsko pomembnih T-celic, kot jih imajo običajno veliko mlajši ljudje. Raziskovalci ob tem dodajajo, da bi lahko bile degenerativne spremembe v našem imunskem sistemu tudi posledica pretirano sedečega življenjskega sloga. Po priporočilih naj bi vsak posameznik za zdrav imunski sistem dnevno naredil približno 10 tisoč korakov, ob upoštevanju, da mu to omogoča njegovo zdravstveno stanje.
Slabo prehranjevanje nas imunsko postara. Pri tem igrajo ključno vlogo mikroorganizmi v našem črevesju. Stremeti moramo k temu, da vzdržujemo njihovo raznolikost s čim bolj polnovredno hrano in ustreznimi probiotiki. Mikrobi v našem telesu namreč ne pomenijo le ščita pred tujki, ampak na neki način tudi programirajo naš imunski sistem. Starejši ljudje in tisti posamezniki, ki se spopadajo z boleznimi, ki jih spodbujajo različna vnetja, od revmatoidnega artritisa, astme, alergije in sladkorne bolezni, naj bi imeli manj raznolik mikrobiom. "Črevesje je drugi najbolj izpostavljen organ, takoj za kožo. Zato vseskozi komunicira z imunskim sistemom, medtem ko spreminja svojo vsebino, imunski sistem pa na podlagi tega prilagaja svojo sestavo. Posledično sprememba mikrobioma povzroči, da lahko postane imunski sistem bolj ali manj razdražen. Ena od nedavnih študij je med drugim pokazala, da lahko sprememba mikrobioma spremeni učinkovitost zdravil oz. terapij za zdravljenje rakavih obolenj," opozarja Shen-Orr.
Druga od metod za zaviranje imunskega staranja pa je zmanjšan vnos kalorij, znova ob predpostavki, da govorimo o zdravih posameznikih. Kot pravi Shen-Orr, "diete, ki posnemajo post, po eni strani zmanjšajo raven vnetnih procesov v telesu, po drugi strani pa med postom telo izpostavimo stresu. Zaženejo se evolucijski prilagoditveni mehanizmi stradanja, ki dajejo prednost obnavljanju namesto rasti in razmnoževanju. Ko smo raziskovali navado izmenjavanja posta in prehranjevanja pri ljudeh, smo opazili, da se telo ob tem bolje obnavlja in ustvarja nove imunske celice. Zaleže že znano razmerje 16 proti 8; da smo torej v dnevu 16 ur brez hrane in da se prehranjujemo le v preostanku 8 ur na dan. Rezultati se pokažejo, če to počnemo že enkrat na teden."
Kot kažejo raziskave, imajo kadilci v primerjavi z ljudmi svoje starosti, ki ne kadijo, starejši imunski sistem. Tudi uživanje alkohola ima svoje slabosti. Raziskovalci so pri rednih uživalcih alkohola ugotovili šibkejši odziv makrofagov, torej tistih vojščakov v imunskem sistemu, ki najprej napadejo vsiljivca. Obsežno uživanje alkohola zmanjša tudi število limfocitov, torej celic specialnih imunskih enot. Posledično se boste vsake viroze, če vas že obišče, težje znebili.
Kaj skupnega imajo nemški filozof in radijski mislec Walter Benjamin ter hrvaška scenaristka Pavlica Bajsić Brazzoduro in njena hči?
Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan?
V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …
Sprehodimo se po odkritjih in dosežkih v znanosti v iztekajočem se mesecu, Frekvenca X ponuja raznoliko bero aktualnih raziskav - od jedrske fuzije, do masnega spektrometra, od plastike v morju do sezone okužb z respiratornimi virusi. Novinarjema Maji Stepančič in Luki Hvalcu se je v studiu pridružila gostujoča urednica oddaje, virologinja Katarina Prosenc Trilar.
V prvem delu aktualne serije Frekvence X smo potovali vase, v svoje spomine, svoje notranje vesolje zvokov. Tokrat pa raziščemo vse tisto, kar nismo mi - paleto svetov, ki zvenijo, tudi če jih ne slišimo.
Po navdihu projekta Večer zvokov finskega nacionalnega radia v dvodelni seriji raziskujemo zvočni spomin.
Didier Queloz je profesor fizike na Univerzi v Cambridgeu in na ženevski univerzi. Leta 2019 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za "odkritje eksoplaneta, ki kroži okoli soncu podobne zvezde". V intervjuju za Val 202 se je spomnil časov sredi 90. let, ko je odkritju o najdenem planetu verjel le on sam. Danes pa – kako povedno – v tej veji fizike deluje več tisoč raziskovalcev, obeta celo, da preseže samo mater astrofiziko. 56-letni Švicar je jasen in neizprosno odkrit o neumnosti razpredanj o potovanju na oddaljene svetove, saj moramo najprej poskrbeti za naš planet. Da je Zemlja edini dom, ki ga imamo, in da smo bili ustvarjeni zanj in na njem, pa tudi o tem, da je Elon Musk norec.
Tudi v Frekvenci bomo primaknili piko letošnjemu letu, a revizije se ne lotevamo sami, ampak ob pomoči nekaterih letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev. Tako boste lahko slišali, kakšni raziskovalni uspehi so njim prinesli to prestižno nacionalno priznanje v znanosti in kaj je po njihovem zaznamovalo globalno znanstveno leto. Pregled je ob njihovi pomoči pripravila Maja Ratej.
Osemmilijardti človek se je letos rodil v Dominikanski republiki, sedemmilijardti leta 2011 v Bangladešu, danes 23-letni Sarajevčan Adnan Mević je bil leta 1999 šestmilijardti človek na svetu, leta 1986 pa so za petmilijardtega Zemljana proglasili v Zagrebu rojenega Mateja Gasparja. Različne institucije poskušajo čim natančneje izračunati dan, ko naj bi število prebivalcev sveta doseglo okroglo mejo, a to so le ocene, ki se med seboj razlikujejo.
Prilagajanje na podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in kakovost javnih storitev ter učinkovito spopadanje z epidemijo so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje. Toda stanje javne razprave je tudi na teh področjih zelo polarizirano in daleč od konstruktivne izmenjave argumentov in iskanja soglasja. Zakaj je družba tako ideološka polarizirana in zakaj je to škodljivo? Kakšna je odgovornost medijev in resnična moč družabnih omrežij? Kdaj je lahko polarizacija tudi koristna? Sogovorniki: novinar in proučevalec polarizacije Kurt Strand, politolog in sociolog Luca Versteegen in filozof Sašo Dolenc.
November je prinesel podnebno konferenco COP, na kateri je veliko pomembnih tem ostalo v ozadju, vseeno pa smo videli tudi določene premike. Začeli smo razmišljati o tem, kako bi ukinili prestopne sekunde, Nasa je proti Luni poslala najmočnejšo raketo doslej, število Zemljanov je doseglo osem milijard, v Sloveniji pa smo pridobili projekt na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno kariero. Pregledamo najbolj izstopajočo ponudbo znanstvenega čtiva na knjižnih sejmih, ob tednu Univerze v Ljubljani pa poudarimo najnovejše raziskovalne dosežke.
Napovedovanje tridimenzionalnih oblik proteinov je pomembno za načrtovanje novih zdravil, poznavanje življenjskih procesov in bolezni. Če se je na tem področju napredek dogajal počasi, pa v zadnjih štirih letih strukturna biologija doživlja ponovni razcvet. Pojavila se je namreč umetna inteligenca, ki je napovedala oblike 200 milijonov proteinov. To se še ni zgodilo. Alpha Fold 2 je revolucionarni algoritem, brez katerega si raziskovalci ne predstavljajo več svojega dela. Eksperimentalno določevanje strukture je namreč zelo zahtevno in drago opravilo, Alpha Fold 2 pa lahko iz zaporedja aminokislin napove oziroma ugane 3D strukturo proteina. Kaj so nevronske mreže in kaj imajo skupnega z človeškimi nevroni, kako deluje umetna inteligenca in zakaj je tako pomembna pri raziskovanju na področju proteinov, pa v sklepni epizodi serije Proteini, gradniki življenja.
Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … V prvi epizodi serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo njihovo tridimenzionalno obliko. S tem znanjem lahko namreč bolje razumemo procese življenja, imamo vpogled v številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. V drugi epizodi tridelne serije Proteini, gradniki življenja se spoznamo z načinom za določanje tridimenzionalne oblike molekul - s krioelektronsko mikroskopijo. Obiščemo tudi laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji in pokličemo Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije. Pa še to: na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so nam natisnili model 3D-proteina, več o njegovi obliki pove prof. Metod Frlic, predstojnik oddelka za kiparstvo.
Nova miniserija Frekvence X se bo tokrat podala v skrivnostni svet proteinov. Čeprav to zveni enostavno, bomo v prihodnjih epizodah naše znanstvene oddaje poskušali zaplavati v nekoliko bolj zahtevne vode preučevanja proteinov. Pa ne tistih, ki jih uživamo, temveč takšnih, lahko jim rečemo kar molekularni stroji, ki nam omogočajo življenje. Tistih, ki so že v našem telesu. Če poenostavimo, so proteini nekakšni mali delavci, precej manjši od celic. So encimi, ki omogočajo kemijske reakcije, recimo prebavo hrane. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah prenaša kisik po telesu. Proteini so gradniki našega življenja. V prvi epizodi se tako spoznavamo z njihovo tridimenzionalno obliko in s tem, zakaj je poznavanje te oblike pomembno v znanosti, sploh na področju poznavanja bolezni in načrtovanja novih zdravil. Sprehodimo se skozi nobelovce, ki so gradili to piramido znanja o proteinih, in ugotavljamo, kakšni so začetki napovedovanja oblik proteinov ob pomoči računalnikov.
Stroju je uspelo tisto, česar človek ni zmogel. S pomočjo umetne inteligence AlphaFold2 so pred dvema letoma napovedali tridimenzionalno obliko 200 milijonov proteinov. Prej smo jih poznali približno 170 tisoč. V novi seriji Frekvence X se bomo spraševali, zakaj sploh je pomembno poznati oblike proteinov, kaj znanstvenikom ena oblika proteina pove o njegovih lastnostih, kaj sploh so proteini? Zanimali nas bodo tisti molekularni stroji, ki nam omogočajo, da živimo. Proteini v našem telesu. Pridružite se nam naslednje tri četrtke, naročite se na podkast, da česa ne zamudite.
"Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev." Pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva.
So imeli neandertalci družinsko življenje, kako je strašna kuga vplivala na sodobne avtoimune bolezni pri ljudeh in ali je res, da nekoč popolnih sončnih mrkov na Zemlji sploh ni bilo mogoče videti? V Frekvenci X smo se poglobili v oktobrske znanstvene objave in spremljamo sveže novice v znanosti. Vrsto zanimivosti v povezavi z vesoljem bo komentirala astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, gostujoča urednica pa bo profesorica farmacije Nataša Karas Kuželički, ki na Facebooku objavlja na forumu Science Mamas'. Ravno pravi odmerek aktualnega v znanosti pa začinimo še s poezijo!
Morda se spomnite, aprila 2019 smo si lahko črno luknjo prvič ogledali na fotografiji. Podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Za tokratno Frekvenco X smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero.
V Frekvenci X obračamo pogled proti tehnologijam, s katerimi naj bi izvedli zeleni prehod in razogljičenje družb. Veliko govorimo o zelenem prehodu, trajnostni družbi in ogljični nevtralnosti. Poenostavljeno si predstavljamo, da bi morali le odpraviti presežne izpuste CO2 in energijo pridobivati brez njih. A kaj vse to v resnici zahteva? Smo res na poti proti čudežni tehnološki rešitvi, ki bo odpravila okoljsko krizo?
Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.
Neveljaven email naslov