Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako delujejo "umetna pljuča"

07.05.2020

Napravam za umetno predihavanje v Sloveniji pravilno rečemo medicinski ventilatorji, a v splošni rabi se je v zadnjih tednih zasidrala beseda tujega izvora respiratorji. S strokovnjaki pojasnjujemo, kaj medicinski ventilatorji sploh so, zakaj obstajajo različni modeli in kako jih zdravniki uporabljajo – z namenom, da razjasnimo nekaj osnov, ki so se v razburkanih debatah nekako izgubile. Hkrati nam sodelujoči opišejo tudi, kako je sredi krize na hitro stekla akcija priprave slovenskega pandemskega ventilatorja. Gosti: dr. Tomislav Mirković in dr. Matevž Tomaževič (UKC Ljubljana); dr. Marko Topič (Fakulteta za elektrotehniko UL)

Zakaj imamo različne medicinske ventilatorje, na kakšne načine jih zdravniki uporabljajo in kako je sredi krize na hitro stekla akcija priprave slovenskega ventilatorja

Napravam za umetno predihavanje sicer v Sloveniji pravilno rečemo medicinski ventilatorji, a v splošni rabi se je v zadnjih tednih zasidrala beseda tujega izvora respiratorji. S strokovnjaki pojasnjujemo, kaj medicinski ventilatorji sploh so, zakaj obstajajo različni modeli in kako jih zdravniki uporabljajo – z namenom, da razjasnimo nekaj osnov, ki so se v razburkanih debatah nekako izgubile.

“Ventilatorje laiki poznajo tudi kot umetna pljuča. Razvijali so se na različnih področjih, zato poznamo več oblik in načinov delovanja. Zdravniki glede na poškodbe pljuč izberemo način, ki je za bolnika najboljši.” – dr. Tomislav Mirković

Ob začetku epidemije se je v zelo kratkem času javilo veliko število raziskovalcev, strokovnjakov in študentov, ki so želeli doprinesti k projektu razvoja slovenskega pandemskega ventilatorja. Vzpostavilo se je več ekip*, ki so vzporedno delale na različnih zasnovah ventilatorja, vse pa ob predpostavkah, da mora biti zasnova pripravljena zelo hitro in da mora biti izvedba projekta relativno enostavna. Več deset ljudi je hitro pristopilo k izzivu, ki se je v zgodnji fazi širjenja epidemije zdravnikom zdel ključen, saj je bilo v tistem trenutku precej negotovosti glede števila ventilatorjev, ki jih bomo potrebovali, prav tako pa se ni vedelo, kako dolgo bo epidemija trajala. “Takoj se je javilo več ekip, ki so se jim pridružili zdravniki. Vsi so želeli reševati problem, to je bila osnova,” začetke opisuje travmatolog dr. Matevž Tomaževič, pobudnik projekta.

“Če pri ventilatorjih govorimo o ‘mercedesih’ in ‘golfih’ – naši ventilatorji, hitro razviti v Sloveniji, so vsaj na ravni golfa. Preizkusili smo jih na sebi in bili prijetno presenečeni.” – dr. Tomislav Mirković

Epidemija je sodelujoče ekipe soočila s kar nekaj izzivi, ki jih v starih normalnih okoliščinah ne bi bilo treba reševati. “Pri razvoju pandemskega ventilatorja smo skušali uporabiti skoraj samo slovenske sestavne dele. Razlog je bil dobavljivost, težko bi jih bilo dobiti iz tujine. Podjetja so zelo dobro sodelovala,” izpostavlja dr. Marko Topič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.

“Slovenske ventilatorje so razvijali vrhunski strokovnjaki. Kot bi ekipa samih Messijev in Ronaldov igrala na domačem igrišču. Znanost je v tem primeru reševala situacijo, to je prava pot tudi za naprej.” – dr. Matevž Tomaževič

* V ekipah so sodelovali: Janez Pirc, Mihael Gradišek, Tomaž Lah, Matevž Mali, Miha Pretnar, Klemen Povšič, Gorazd Rosbach, Rok Kimovec, Lojze Zadnikar, Matevž Tomaževič, Nejc Demšar, Miha Peternelj, Aleš Pfajfar, Žiga Klančar, Marko Lotrič, Jaka Gortnar, Danijel Rodič, Matjaž Čemažar, Urban Kolman, Matjaž Krč, Rok Capuder, Rok Jamnik, Iza Šubelj, Petra Maršič, Jernej Pintar, Borut Potočnik, Janko Rakef, Andry Gyurnyuk, Tomislav Mirković, Mojca Ljubi, Maver Simona, Marko Topič, Marko Jankovec, Matija Pirc, Urban Bevc, Bojan Kontestabile, Borut Likar, Miha Kos, Anže Kelher, Oliver Mumalo in drugi.


Frekvenca X

695 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Kako delujejo "umetna pljuča"

07.05.2020

Napravam za umetno predihavanje v Sloveniji pravilno rečemo medicinski ventilatorji, a v splošni rabi se je v zadnjih tednih zasidrala beseda tujega izvora respiratorji. S strokovnjaki pojasnjujemo, kaj medicinski ventilatorji sploh so, zakaj obstajajo različni modeli in kako jih zdravniki uporabljajo – z namenom, da razjasnimo nekaj osnov, ki so se v razburkanih debatah nekako izgubile. Hkrati nam sodelujoči opišejo tudi, kako je sredi krize na hitro stekla akcija priprave slovenskega pandemskega ventilatorja. Gosti: dr. Tomislav Mirković in dr. Matevž Tomaževič (UKC Ljubljana); dr. Marko Topič (Fakulteta za elektrotehniko UL)

Zakaj imamo različne medicinske ventilatorje, na kakšne načine jih zdravniki uporabljajo in kako je sredi krize na hitro stekla akcija priprave slovenskega ventilatorja

Napravam za umetno predihavanje sicer v Sloveniji pravilno rečemo medicinski ventilatorji, a v splošni rabi se je v zadnjih tednih zasidrala beseda tujega izvora respiratorji. S strokovnjaki pojasnjujemo, kaj medicinski ventilatorji sploh so, zakaj obstajajo različni modeli in kako jih zdravniki uporabljajo – z namenom, da razjasnimo nekaj osnov, ki so se v razburkanih debatah nekako izgubile.

“Ventilatorje laiki poznajo tudi kot umetna pljuča. Razvijali so se na različnih področjih, zato poznamo več oblik in načinov delovanja. Zdravniki glede na poškodbe pljuč izberemo način, ki je za bolnika najboljši.” – dr. Tomislav Mirković

Ob začetku epidemije se je v zelo kratkem času javilo veliko število raziskovalcev, strokovnjakov in študentov, ki so želeli doprinesti k projektu razvoja slovenskega pandemskega ventilatorja. Vzpostavilo se je več ekip*, ki so vzporedno delale na različnih zasnovah ventilatorja, vse pa ob predpostavkah, da mora biti zasnova pripravljena zelo hitro in da mora biti izvedba projekta relativno enostavna. Več deset ljudi je hitro pristopilo k izzivu, ki se je v zgodnji fazi širjenja epidemije zdravnikom zdel ključen, saj je bilo v tistem trenutku precej negotovosti glede števila ventilatorjev, ki jih bomo potrebovali, prav tako pa se ni vedelo, kako dolgo bo epidemija trajala. “Takoj se je javilo več ekip, ki so se jim pridružili zdravniki. Vsi so želeli reševati problem, to je bila osnova,” začetke opisuje travmatolog dr. Matevž Tomaževič, pobudnik projekta.

“Če pri ventilatorjih govorimo o ‘mercedesih’ in ‘golfih’ – naši ventilatorji, hitro razviti v Sloveniji, so vsaj na ravni golfa. Preizkusili smo jih na sebi in bili prijetno presenečeni.” – dr. Tomislav Mirković

Epidemija je sodelujoče ekipe soočila s kar nekaj izzivi, ki jih v starih normalnih okoliščinah ne bi bilo treba reševati. “Pri razvoju pandemskega ventilatorja smo skušali uporabiti skoraj samo slovenske sestavne dele. Razlog je bil dobavljivost, težko bi jih bilo dobiti iz tujine. Podjetja so zelo dobro sodelovala,” izpostavlja dr. Marko Topič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.

“Slovenske ventilatorje so razvijali vrhunski strokovnjaki. Kot bi ekipa samih Messijev in Ronaldov igrala na domačem igrišču. Znanost je v tem primeru reševala situacijo, to je prava pot tudi za naprej.” – dr. Matevž Tomaževič

* V ekipah so sodelovali: Janez Pirc, Mihael Gradišek, Tomaž Lah, Matevž Mali, Miha Pretnar, Klemen Povšič, Gorazd Rosbach, Rok Kimovec, Lojze Zadnikar, Matevž Tomaževič, Nejc Demšar, Miha Peternelj, Aleš Pfajfar, Žiga Klančar, Marko Lotrič, Jaka Gortnar, Danijel Rodič, Matjaž Čemažar, Urban Kolman, Matjaž Krč, Rok Capuder, Rok Jamnik, Iza Šubelj, Petra Maršič, Jernej Pintar, Borut Potočnik, Janko Rakef, Andry Gyurnyuk, Tomislav Mirković, Mojca Ljubi, Maver Simona, Marko Topič, Marko Jankovec, Matija Pirc, Urban Bevc, Bojan Kontestabile, Borut Likar, Miha Kos, Anže Kelher, Oliver Mumalo in drugi.


08.04.2010

BIODIVERZITETA - kaj razumemo pod biodiverzitetno krizo, v čem narava v Sloveniji izstopa in kako raznoliki so živalski glasovi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.04.2010

Astrofiziki so ugotovili, da je imelo vesolje svoj začetek, pa bo doživelo tudi svoj konec? Kako in kdaj se bo torej končalo vesolje?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.03.2010

Iz kašnih globin vesolja prihajajo skrivnostni radijski valovi - Kaj pomeni odkritje super masivnih supernov - Sta dan in noč ob enakonočju res enako dolga

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.03.2010

Mikrobi, gost prof. Mike Wilson

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.03.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Viri energije na Zemlji in iskanje alternativ

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.03.2010

Fuzija in "garažna" sonca: gost prof. Tomaž Gyegjek

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.02.2010

O raketoplanu Endeavour, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo ponesel "sobo z razgledom", projektu "Življenje z zvezdo" in ukinitvi programa Constellation, ki je predvideval vrnitev Američanov na Luno do leta 2020

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.02.2010

Epigenetika: gostja prof. dr. Eva Jablonka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.01.2010

Vesolje in mi, kot ga je v okviru projekta Znanje žanje predstavila dr. Andreja Gomboc s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2010

Kaj je čas? Od kod je prišel, zakaj teče in zakaj je videti, da gre samo v eno smer? Zakaj ne teče tudi nazaj, v preteklost? Odgovarja italijanski fizik in kozmolog dr. Carlo Rovell

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2010

Aktualne vesoljske raziskave

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.01.2010

Pomembna znanstvena odkritja in dosežki v letu 2009. Gost: Mišo Renko

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.12.2009

Kronika astronomskih dogodkov

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.12.2009

Geoinženiring. Gostja: Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.12.2009

Pot v vesolje postaja vse bolj zanimiva tudi za turiste

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.12.2009

Profesor doktor Michael J. Russell o nastanku življenja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.12.2009

Gost dr. Andrej Prša sodeluje tudi pri projektu teleskopa Kepler, ki je doslej našel vsaj 300 kandidatov za nove planete

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.11.2009

Veliki pok in nastanek vesolja. Gost: prof. dr. Joe Silk (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 33 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov