Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.
Kresničke pridejo na plan ob poletnih večerih in zasvetijo v vsej svoji veličini. A kako pravzaprav nastane ta svetloba, jih lahko ogroža umetno osvetljevanje, kako je z urbanizacijo, industrializacijo in prihodnostjo?
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke – ki so mimogrede hrošči – neizčrpen vir navdiha?
Dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, pravi, da so znanstveniki do zdaj prepoznali in popisali kakšnih 2300 vrst kresnic, najverjetneje pa je še vsaj toliko nepoznanih in neraziskanih. A pri tistih, ki jih dr. Brahnam pozna, podrobno preučuje njihovo glavno komunikacijsko sredstvo – oddajanje svetlobe.
“Kresničke lahko proizvajajo svetlobo v različnih barvah – ta prehaja vse od modre do rumene. To je njihovo glavno zapeljevalno orodje – če pa kresnica ne sveti, osvaja ob pomoči vonja. V 70., 80. letih prejšnjega stoletja so naredili zanimivo študijo, v kateri so dokazali, da različne vrste kresničk uporabljajo za komuniciranje tudi prav poseben, edinstven odtenek svetlobe, ti hrošči namreč razločijo večer od noči, tako imate v mraku eno vrsto kresničk, ki sveti; ko postaja temneje, se prikaže druga vrsta.”
Belgijski biolog Raphael DeCock z univerze v Antwerpu prav tako zatrdi, da so ga od nekdaj zanimali kresničke in svetleči črvi – torej neleteče svetleče živali, bil je tudi soorganizator prvega simpozija o kresnicah leta 2007 na Portugalskem in poudarja, da ga v tem času precej skrbi njihova prihodnost.
“Ko gradimo mesta in ceste, ko se gremo kmetijstvo, s tem omejujemo prostor številnim vrstam. Tu so še najbolj ogroženi svetleči črvi, saj samice ne zmorejo leteti in tako ostanejo ujete v svojem naravnem okolju. Ličinke in tudi odrasle žuželke rade živijo v močvirnatih krajih, ko pa se tako otopli, da nastane suša, je to lahko težava za vrste, ki niso sposobne kolonizirati novega habitata v bolj vlažnem podnebju. Za informacijo, pred dvema letoma smo v Španiji tudi odkrili nove eksotične vrste kresničk, ki so prišle iz Mehike. Ne vemo, ali je to v redu, ali bodo v “boju” z lokalnimi vrstami, ob tem se tudi sprašujemo, ali jih je nekdo namerno vnesel na to območje, ali so sem prišle zaradi podnebnih sprememb. Tega še ne vemo.”
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.
Kresničke pridejo na plan ob poletnih večerih in zasvetijo v vsej svoji veličini. A kako pravzaprav nastane ta svetloba, jih lahko ogroža umetno osvetljevanje, kako je z urbanizacijo, industrializacijo in prihodnostjo?
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke – ki so mimogrede hrošči – neizčrpen vir navdiha?
Dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, pravi, da so znanstveniki do zdaj prepoznali in popisali kakšnih 2300 vrst kresnic, najverjetneje pa je še vsaj toliko nepoznanih in neraziskanih. A pri tistih, ki jih dr. Brahnam pozna, podrobno preučuje njihovo glavno komunikacijsko sredstvo – oddajanje svetlobe.
“Kresničke lahko proizvajajo svetlobo v različnih barvah – ta prehaja vse od modre do rumene. To je njihovo glavno zapeljevalno orodje – če pa kresnica ne sveti, osvaja ob pomoči vonja. V 70., 80. letih prejšnjega stoletja so naredili zanimivo študijo, v kateri so dokazali, da različne vrste kresničk uporabljajo za komuniciranje tudi prav poseben, edinstven odtenek svetlobe, ti hrošči namreč razločijo večer od noči, tako imate v mraku eno vrsto kresničk, ki sveti; ko postaja temneje, se prikaže druga vrsta.”
Belgijski biolog Raphael DeCock z univerze v Antwerpu prav tako zatrdi, da so ga od nekdaj zanimali kresničke in svetleči črvi – torej neleteče svetleče živali, bil je tudi soorganizator prvega simpozija o kresnicah leta 2007 na Portugalskem in poudarja, da ga v tem času precej skrbi njihova prihodnost.
“Ko gradimo mesta in ceste, ko se gremo kmetijstvo, s tem omejujemo prostor številnim vrstam. Tu so še najbolj ogroženi svetleči črvi, saj samice ne zmorejo leteti in tako ostanejo ujete v svojem naravnem okolju. Ličinke in tudi odrasle žuželke rade živijo v močvirnatih krajih, ko pa se tako otopli, da nastane suša, je to lahko težava za vrste, ki niso sposobne kolonizirati novega habitata v bolj vlažnem podnebju. Za informacijo, pred dvema letoma smo v Španiji tudi odkrili nove eksotične vrste kresničk, ki so prišle iz Mehike. Ne vemo, ali je to v redu, ali bodo v “boju” z lokalnimi vrstami, ob tem se tudi sprašujemo, ali jih je nekdo namerno vnesel na to območje, ali so sem prišle zaradi podnebnih sprememb. Tega še ne vemo.”
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Neveljaven email naslov