Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Zakaj je silicij najpogosteje uporabljena surovina za čipe in kako se raziskovalci spopadajo s perečo težavo odvajanja odvečne toplote iz čipov?
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Frekvenca X tokrat skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matejem Hušem preverja, kaj so čipi, iz česa so in kakšna prihodnost se jim piše.
GOSTA V ODDAJI:
Izr. prof. dr. Rok Žitko, Inštitut Jožef Stefan: "Mikroprocesorji EPIC imajo, recimo, 40 milijard tranzistorjev na zgolj nekaj kvadratnih centimetrih. Čipi so izjemno kompleksno stvar, pri kateri sodeluje več tisoč ljudi. Razvoj novega čipa je danes zelo zapletena naloga, ki stane na desetine milijonov evrov."
Remco van Erp, EPFL: "V naši skupini se ne ukvarjamo specifično s čipi, ki so vgrajeni v vaš prenosni računalnik, ampak se posvečamo napajalni elektroniki, torej tisti elektroniki, ki jo vsebujejo električni polnilci za naprave, električna vozila in tako naprej. Vzporedno smo zasnovali in prepletli tako elektronski kot hladilni sistem. Za vsak del čipa, kjer nastaja odvečna toplota, obstaja tudi kanalček, ki to toploto s pomočjo tekočine odvaja. Gre za prav posebno sožitje obeh sistemov, ki smo ju razvijali z roko v roki. Rezultat tega so energetsko učinkovitejše naprave, čip lahko bolj obremenimo brez nevarnosti, da bi se ta pregrel, in tudi hlajenje je učinkovitejše in energetsko manj potratno."
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Zakaj je silicij najpogosteje uporabljena surovina za čipe in kako se raziskovalci spopadajo s perečo težavo odvajanja odvečne toplote iz čipov?
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Frekvenca X tokrat skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matejem Hušem preverja, kaj so čipi, iz česa so in kakšna prihodnost se jim piše.
GOSTA V ODDAJI:
Izr. prof. dr. Rok Žitko, Inštitut Jožef Stefan: "Mikroprocesorji EPIC imajo, recimo, 40 milijard tranzistorjev na zgolj nekaj kvadratnih centimetrih. Čipi so izjemno kompleksno stvar, pri kateri sodeluje več tisoč ljudi. Razvoj novega čipa je danes zelo zapletena naloga, ki stane na desetine milijonov evrov."
Remco van Erp, EPFL: "V naši skupini se ne ukvarjamo specifično s čipi, ki so vgrajeni v vaš prenosni računalnik, ampak se posvečamo napajalni elektroniki, torej tisti elektroniki, ki jo vsebujejo električni polnilci za naprave, električna vozila in tako naprej. Vzporedno smo zasnovali in prepletli tako elektronski kot hladilni sistem. Za vsak del čipa, kjer nastaja odvečna toplota, obstaja tudi kanalček, ki to toploto s pomočjo tekočine odvaja. Gre za prav posebno sožitje obeh sistemov, ki smo ju razvijali z roko v roki. Rezultat tega so energetsko učinkovitejše naprave, čip lahko bolj obremenimo brez nevarnosti, da bi se ta pregrel, in tudi hlajenje je učinkovitejše in energetsko manj potratno."
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
Neveljaven email naslov