Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.

Kaj je torej v znanstvenem imenu? Odgovor je sila preprost. Dokler so upoštevana vsa pravila, je lahko ime kar koli.

Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.

"Po večini imamo opravka z imeni vrst, ki je vedno sestavljeno iz dveh besed. Prva, ki se mora dosledno pisati z veliko začetnico, je ime rodu. Ta se znotraj vsebinskega področja ne sme ponoviti, je enoznačna. Druga beseda pa je vrstni pridevek, ki pa se lahko ponovi, ampak v kombinaciji z rodovnim imenom."

Tako botanik dr. Nejc Jogan, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani študentom v okviru predavanj iz sistematske botanike predstavlja botanično nomenklaturo. Zoolog akademik dr. Boris Sket, ki je v svoji dolgi raziskovalni karieri poimenoval več kot sto novih živalskih vrst, pa pravi, da je poimenovanje skoraj neomejeno.

"Vse živo je mogoče. Največkrat se uporabi značilnosti, kot je barva ali telesna oblika. Ampak samo s takšnim poimenovanjem ne pridemo daleč, saj je ogromno živali med seboj zelo podobnih. Poimenovanja zato nastajajo tudi po najdišču, najditelju, prijatelju ali izmišljenih slovanskih bogovih."

Odkrivanje nove vrste, sploh pa njeno opisovanje in predstavitev znanstveni struji, je vedno stvar strogih pravil, lahko pa je izbira imena za organizem na drugi strani tudi vir navdiha. Ampak pri ohranjanju stabilnosti sistema znanstvenega poimenovanja vrst še vedno ostaja najpomembnejše načelo prioritete.

"Najstarejše objavljeno ime za določeno vrsto je tisto, ki ostaja veljavno, četudi bi naknadno ugotovili, da je bilo neko ime prezrto. Zanimivo je tudi to, da ko je ime enkrat javno objavljeno, je veljavno tudi, če se zgodi tiskarska napaka. Napaka tako postane legalizirana."

Veliko znanstvenih imen so prispevali tudi slovenski raziskovalci. Med botaniki, povezanimi z našimi kraji, so to na primer Scopoli z veliko vrstami (tudi živalskimi) in enim rodom, pa Rihard Blagaj z blagajevim volčinom Daphne blagayana in Karl Zois s Calendulo zoysii, zoisovo zvočnico.