Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Tretji del serije pričenjamo z zelo aktualno novico iz sveta znanosti. Francoska vlada napovedala, da bo v razvoj kvantnih tehnologij v prihodnjih petih letih vložila 1,8 milijarde evrov, kar je več kot promil letnega državnega proračuna. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nagovoru napovedal, da bodo v okviru financiranja in investicij v kvantno znanost stopili na stopničke za zmagovalce, izrazil pa je tudi željo, da bi bil znotraj njihovih meja narejen prvi kvantni računalnik. Francija torej želi postati poleg Združenih držav in Kitajske tretja velesila na področju kvantnih tehnologij. Zakaj?
Izhodiščni motiv, zaradi katerega so velike sile že v 90-ih letih prejšnjega stoletja postale pozorne na potenciale kvantnih tehnologij, je ta, da te omogočajo varnejšo, oziroma varno, komunikacijo. In prav pri komunikaciji smo se na poti po vznemirljivem in magičnem svetu kvantnih tehnologij ustavili v tokratni epizodi serije Kvantna prihodnost.
S pomočjo strokovnjakov z različnih področij razpravljamo o varnosti komunikacij, ki jo bodo zagotovile kvantne tehnologije, in nevarnostih vseobsegajočega nadzora državljanov, ter se sprašujemo, kakšna etična vprašanja si moramo zastaviti in kako bomo morali spremeniti delovanje naših univerz, laboratorijev in podjetij, da bomo lahko potenciale kvantnih tehnologij izkoristili v dobro človeštva.
Dr. Anton Ramšak, dekan ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, nam pojasni, da je vzrok za velik interes in zajetna finančna vlaganja evropskih držav jasen: želja po ohranjanju skrivnosti. Dodaja, da danes vsi laboratoriji na svetu, ki dajo kaj nase, raziskujejo možnosti vzpostavitve kvantnih komunikacijskih sistemov. Nobena izmed velikih sil si namreč ne more privoščiti zaostanka, ker je prisluškovanje v današnjem svetu tako vseprisotno in vseobsegajoče.
"Kar se da narediti, to bo znanost zagotovo naredila, nekdo na svetu bo to naredil. Trenutno vse kaže, da je kvantno komunikacijo mogoče izdelati. To pomeni, da povežeš nekoga, ki pošilja, in nekoga, ki z na primer optičnim kablom sprejema signal, ter iz enega mesta na drugega na kvanten način pošlješ informacijo, ki ji nihče ne more prisluškovati." – dr. Anton Ramšak
Kvantna kriptografija je tisto področje, kjer so kvantne tehnologije najbolj razvite. O tem, kako daleč smo v resnici z razvojem delujočih sistemov varne kvantne komunikacije, smo se pogovarjali tudi z vodjo Laboratorija za kvantno optiko in temelje kvantne fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Rainerjem Kaltenbaekom.
"Trenutno splošno dostopne kvantne komunikacijske naprave uporabljajo način šifriranja, ki je odporen proti večini napadov, na katere lahko pomislite. Ni pa še odporen proti kateremukoli potencialnemu napadu, ki bi si ga ljudje lahko izmislili v prihodnosti. Da bi dosegli tako popolno varnost, bi morali deliti prepletene delce med partnerji v komunikaciji, za to pa bi potrebovali stvar, ki ji rečemo kvantno omrežje." – dr. Rainer Kaltenbaek
Z drugimi besedami bi potrebovali kvantni internet. Prvi nastavki za tako omrežje že nastajajo tudi v Evropi. Strokovna sodelavca z Instituta Jožefa Stefana dr. Peter Jeglič in dr. Rok Žitko kvantni internet opišeta kot mrežo optičnih kablov, ki jih zaradi zakonov kvantne mehanike med dvema vozliščema nikakor ne smemo prekiniti, recimo z ojačevalci signalov, ki jih uporabljamo v klasičnih telekomunikacijah. V tem trenutku sta z neprekinjenim optičnim vlaknom kvantno povezana Dunaj in Bratislava.
Še vedno smo v zelo zgodnji fazi razvoja teh tehnologij, a že zdaj je jasno, da tako kot vsaka nova tehnologija prinašajo tudi možne nevarnosti za zlorabe. Zaradi njihovih zmogljivosti se odpirajo tudi nova etična vprašanja, na katera bomo morali poiskati odgovore. Dr. Tomasso Calarco opozarja na zgolj eno izmed številnih nevarnosti.
"Če tovrstne komunikacije uporablja kakšna teroristična organizacija, ki želi spodkopati demokracijo, je lahko tajnost tudi izredno nevarna. Vedno bo tako, da lahko kriminalci tehnologijo uporabijo kot orožje in naredijo nekaj zlobnega, zato je presekanje teh komunikacij pomembno za družbo." – dr. Tomasso Calarco
Gosti tretje oddaje: Dr. Philippe Bouyer (CNRS), dr. Rainer Kaltenbaek (FMF), dr. Tomasso Calarco (Projekt Quantum Flagship), dr. Andrea Morello (UNSW), Jaka Perovšek (Univerza v Bremnu), dr. Anton Ramšak (FMF)
Povezave: PRVI del serije, DRUGI del serije, TRETJI del serije
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Tretji del serije pričenjamo z zelo aktualno novico iz sveta znanosti. Francoska vlada napovedala, da bo v razvoj kvantnih tehnologij v prihodnjih petih letih vložila 1,8 milijarde evrov, kar je več kot promil letnega državnega proračuna. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nagovoru napovedal, da bodo v okviru financiranja in investicij v kvantno znanost stopili na stopničke za zmagovalce, izrazil pa je tudi željo, da bi bil znotraj njihovih meja narejen prvi kvantni računalnik. Francija torej želi postati poleg Združenih držav in Kitajske tretja velesila na področju kvantnih tehnologij. Zakaj?
Izhodiščni motiv, zaradi katerega so velike sile že v 90-ih letih prejšnjega stoletja postale pozorne na potenciale kvantnih tehnologij, je ta, da te omogočajo varnejšo, oziroma varno, komunikacijo. In prav pri komunikaciji smo se na poti po vznemirljivem in magičnem svetu kvantnih tehnologij ustavili v tokratni epizodi serije Kvantna prihodnost.
S pomočjo strokovnjakov z različnih področij razpravljamo o varnosti komunikacij, ki jo bodo zagotovile kvantne tehnologije, in nevarnostih vseobsegajočega nadzora državljanov, ter se sprašujemo, kakšna etična vprašanja si moramo zastaviti in kako bomo morali spremeniti delovanje naših univerz, laboratorijev in podjetij, da bomo lahko potenciale kvantnih tehnologij izkoristili v dobro človeštva.
Dr. Anton Ramšak, dekan ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, nam pojasni, da je vzrok za velik interes in zajetna finančna vlaganja evropskih držav jasen: želja po ohranjanju skrivnosti. Dodaja, da danes vsi laboratoriji na svetu, ki dajo kaj nase, raziskujejo možnosti vzpostavitve kvantnih komunikacijskih sistemov. Nobena izmed velikih sil si namreč ne more privoščiti zaostanka, ker je prisluškovanje v današnjem svetu tako vseprisotno in vseobsegajoče.
"Kar se da narediti, to bo znanost zagotovo naredila, nekdo na svetu bo to naredil. Trenutno vse kaže, da je kvantno komunikacijo mogoče izdelati. To pomeni, da povežeš nekoga, ki pošilja, in nekoga, ki z na primer optičnim kablom sprejema signal, ter iz enega mesta na drugega na kvanten način pošlješ informacijo, ki ji nihče ne more prisluškovati." – dr. Anton Ramšak
Kvantna kriptografija je tisto področje, kjer so kvantne tehnologije najbolj razvite. O tem, kako daleč smo v resnici z razvojem delujočih sistemov varne kvantne komunikacije, smo se pogovarjali tudi z vodjo Laboratorija za kvantno optiko in temelje kvantne fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Rainerjem Kaltenbaekom.
"Trenutno splošno dostopne kvantne komunikacijske naprave uporabljajo način šifriranja, ki je odporen proti večini napadov, na katere lahko pomislite. Ni pa še odporen proti kateremukoli potencialnemu napadu, ki bi si ga ljudje lahko izmislili v prihodnosti. Da bi dosegli tako popolno varnost, bi morali deliti prepletene delce med partnerji v komunikaciji, za to pa bi potrebovali stvar, ki ji rečemo kvantno omrežje." – dr. Rainer Kaltenbaek
Z drugimi besedami bi potrebovali kvantni internet. Prvi nastavki za tako omrežje že nastajajo tudi v Evropi. Strokovna sodelavca z Instituta Jožefa Stefana dr. Peter Jeglič in dr. Rok Žitko kvantni internet opišeta kot mrežo optičnih kablov, ki jih zaradi zakonov kvantne mehanike med dvema vozliščema nikakor ne smemo prekiniti, recimo z ojačevalci signalov, ki jih uporabljamo v klasičnih telekomunikacijah. V tem trenutku sta z neprekinjenim optičnim vlaknom kvantno povezana Dunaj in Bratislava.
Še vedno smo v zelo zgodnji fazi razvoja teh tehnologij, a že zdaj je jasno, da tako kot vsaka nova tehnologija prinašajo tudi možne nevarnosti za zlorabe. Zaradi njihovih zmogljivosti se odpirajo tudi nova etična vprašanja, na katera bomo morali poiskati odgovore. Dr. Tomasso Calarco opozarja na zgolj eno izmed številnih nevarnosti.
"Če tovrstne komunikacije uporablja kakšna teroristična organizacija, ki želi spodkopati demokracijo, je lahko tajnost tudi izredno nevarna. Vedno bo tako, da lahko kriminalci tehnologijo uporabijo kot orožje in naredijo nekaj zlobnega, zato je presekanje teh komunikacij pomembno za družbo." – dr. Tomasso Calarco
Gosti tretje oddaje: Dr. Philippe Bouyer (CNRS), dr. Rainer Kaltenbaek (FMF), dr. Tomasso Calarco (Projekt Quantum Flagship), dr. Andrea Morello (UNSW), Jaka Perovšek (Univerza v Bremnu), dr. Anton Ramšak (FMF)
Povezave: PRVI del serije, DRUGI del serije, TRETJI del serije
Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.
Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih.
V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Neveljaven email naslov