Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Portugalska klasična glasba 20. stoletja sodi med manj poznana glasbena področja. Eden pomembnejših portugalskih skladateljev prejšnjega stoletja je bil Luis de Freitas Branco, ki je bil osrednja osebnosti portugalske glasbe prve polovice 20. stoletja. Pol stoletja kasneje, leta 1941, pa se je rodil Emmanuel Nunes, ki se je pod vplivi Henrija Pousseurja, Karlheinza Stockhausna in Pierra Bouleza oblikoval v tenkočutnega skladatelja z izrazitim modernističnim slogom.
1 epizod
Bogastvo glasbenih tokov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.
Portugalska klasična glasba 20. stoletja sodi med manj poznana glasbena področja. Eden pomembnejših portugalskih skladateljev prejšnjega stoletja je bil Luis de Freitas Branco, ki je bil osrednja osebnosti portugalske glasbe prve polovice 20. stoletja. Pol stoletja kasneje, leta 1941, pa se je rodil Emmanuel Nunes, ki se je pod vplivi Henrija Pousseurja, Karlheinza Stockhausna in Pierra Bouleza oblikoval v tenkočutnega skladatelja z izrazitim modernističnim slogom.
Henze je leta 1971 ustvaril drugi violinski koncert. V prvem je raziskoval združitev neoklasicizma in prvih stikov z dvanajsttonsko kompozicijsko tehniko, v drugem pa je segel veliko dlje pri ponovnem izpraševanju o zvrsti solističnega koncerta. Henze se je v tem koncertu odmaknil od modernistične rigoroznosti in v duhu postmodernizma postavljal staro ob novo, tako da v nekem trenutku zaslišimo tudi skladbo angleškega renesančnega lutnjista Johna Dowlanda z naslovom Flow my tears. Poleg solistične violine se v koncertu pojavlja tudi vokal, ki recitira pesem Hansa Magnusa Enzensbergerja Hommage à Gödel, orkester pa dopolnjujejo zvoki elektronike.
Neveljaven email naslov