Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni cikel oddaj Skladatelj tedna pripravlja Polona Gantar. Ta teden bomo spoznavali življenje in delo Johanna Georga Leopolda Mozarta. Letos namreč mineva 300 let od njegovega rojstva. Čeprav je navadno v senci svojega dosti slavnejšega sina Wolfganga Amadeusa, so njegove zasluge za razvoj glasbene umetnosti precejšnje – ne le da je ustvaril vrsto instrumentalnih in tudi nekaj vokalnih kompozicij, ki se danes vse premalo izvajajo, je tudi avtor slovitega violinskega priročnika.
V oddaji Ženske v svetu glasbe bo Tjaša Krajnc predstavila sopranistko Sonjo Hočevar, ki je bila v drugi polovici 20. stoletja ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih solistk in ena najuglednejših liričnih in koloraturnih sopranistk. V ljubljanski Operi je leta 1948 postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953 z vlogo Gilde v Verdijevem Rigolettu. Predstavili bomo izbor njenih posnetkov opernih arij, ki jih je v letih od 1957 do 1972 posnela s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana ter z zborom in orkestrom Opere SNG Ljubljana.
V ciklu oddaj Medenina in patina Igor Krivokapič nadaljuje s sklopom oddaj, v katerem se seznanjate z opusom enega prvakov sodobnega ustvarjanja za godbe, Flamca Jana Van der Roosta. Ta in prejšnja sta namenjeni predstavitvi del, ki jih je izvirno zložil za fanfarski orkester, danes značilno godbeniško zasedbo dežel Beneluxa, nekdaj pa zelo priljubljeno in razširjeno na vsem območju frankofonskega kulturnega vpliva. Ta mogočna zasedba saksovih glasbil, klasičnih trobil in tolkal dandanašnji znova pridobiva pri priljubljenosti prav po zaslugi glasbe skladateljev, kot je Van der Roost.
Prejšnji teden smo v oddaji Nove glasbene generacije poslušali prvi del lanskega otvoritvenega koncerta Slovenskih glasbenih dnevov, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo z dirigentom Simonom Dvoršakom. Takrat se je v prvem delu koncerta predstavil z izvedbo Beethovnove Pastoralne simfonije, ki smo jo torej že slišali, v drugem delu večera pa je pod taktirko Simona Dvoršaka izvedel še dela Bravničarja, Lajovca in Kozine in prav ta dela nas čakajo v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Vesna Volk.
V oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti je Mihael Kozjek izbral orkestrsko glasbo Tomaža Habeta, Matije Bravničarja in Blaža Arniča. Slišali boste lahko Bravničarjev Divertimento za klavir in godala s solistko Zdenko Novak v glavni vlogi, Arničevo simfonično pesnitev z naslovom Divja jaga in Koncert za trobento in orkester Tomaža Habeta, v katerem bo solist na trobenti Tibor Kerekeš.
V Koncertu Evroradia je Polona Kovačič izbrala koncert Orkestra Filharmonije na Labi Severnonemškega radia. S programom »Fagerlund, Stravinski in Ravel« se je finski dirigent Hannu Lintu vrnil k temu orkestru na koncertnem večeru, ki je potekal 15. februarja lani v Hamburgu.
Ob koncu našega glasbenega druženja na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Marka Kumerja Jazz avenija poslušali glasbo za bas saksofon. To glasbilo je koncipirano podobno kot njegova baritonska varianta, le da je večje in ima globlji zven. Dandanes parte v resni glasbi, ki so bili nekoč napisani za bas saksofon, običajno namenijo tubi, v jazzu in popularni glasbi pa kontrabasu ali bas kitari. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so bas saksofon pogosto uporabili kot ritmičen instrument v zgodnjejazzovskih zasedbah. V oddaji bomo poslušali nekatere glasbenike, ki so bas saksofon uporabili v jazzu.
Vabimo vas tudi na dva nocojšnja koncerta. V Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani bodo nastopili violončelist Jens-Peter Maintz ter pianista Epifanio Comis in Keiko Tamura. Izvedli bodo glasbo Clementija, Chopina, Bacha in Beethovna. V Mestnem muzeju v Ljubljani pa bo nastopil pianist Tim Jančar in izvedel Sonato št. 21 v C-duru Ludwiga van Beethovna, izbor Preludijev op. 32 Sergeja Rahmaninova, Barkarolo op. 60 Frederica Chopina in Špansko rapsodijo Franza Liszta.
Tokratni cikel oddaj Skladatelj tedna pripravlja Polona Gantar. Ta teden bomo spoznavali življenje in delo Johanna Georga Leopolda Mozarta. Letos namreč mineva 300 let od njegovega rojstva. Čeprav je navadno v senci svojega dosti slavnejšega sina Wolfganga Amadeusa, so njegove zasluge za razvoj glasbene umetnosti precejšnje – ne le da je ustvaril vrsto instrumentalnih in tudi nekaj vokalnih kompozicij, ki se danes vse premalo izvajajo, je tudi avtor slovitega violinskega priročnika.
V oddaji Ženske v svetu glasbe bo Tjaša Krajnc predstavila sopranistko Sonjo Hočevar, ki je bila v drugi polovici 20. stoletja ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih solistk in ena najuglednejših liričnih in koloraturnih sopranistk. V ljubljanski Operi je leta 1948 postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953 z vlogo Gilde v Verdijevem Rigolettu. Predstavili bomo izbor njenih posnetkov opernih arij, ki jih je v letih od 1957 do 1972 posnela s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana ter z zborom in orkestrom Opere SNG Ljubljana.
V ciklu oddaj Medenina in patina Igor Krivokapič nadaljuje s sklopom oddaj, v katerem se seznanjate z opusom enega prvakov sodobnega ustvarjanja za godbe, Flamca Jana Van der Roosta. Ta in prejšnja sta namenjeni predstavitvi del, ki jih je izvirno zložil za fanfarski orkester, danes značilno godbeniško zasedbo dežel Beneluxa, nekdaj pa zelo priljubljeno in razširjeno na vsem območju frankofonskega kulturnega vpliva. Ta mogočna zasedba saksovih glasbil, klasičnih trobil in tolkal dandanašnji znova pridobiva pri priljubljenosti prav po zaslugi glasbe skladateljev, kot je Van der Roost.
Prejšnji teden smo v oddaji Nove glasbene generacije poslušali prvi del lanskega otvoritvenega koncerta Slovenskih glasbenih dnevov, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo z dirigentom Simonom Dvoršakom. Takrat se je v prvem delu koncerta predstavil z izvedbo Beethovnove Pastoralne simfonije, ki smo jo torej že slišali, v drugem delu večera pa je pod taktirko Simona Dvoršaka izvedel še dela Bravničarja, Lajovca in Kozine in prav ta dela nas čakajo v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Vesna Volk.
V oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti je Mihael Kozjek izbral orkestrsko glasbo Tomaža Habeta, Matije Bravničarja in Blaža Arniča. Slišali boste lahko Bravničarjev Divertimento za klavir in godala s solistko Zdenko Novak v glavni vlogi, Arničevo simfonično pesnitev z naslovom Divja jaga in Koncert za trobento in orkester Tomaža Habeta, v katerem bo solist na trobenti Tibor Kerekeš.
V Koncertu Evroradia je Polona Kovačič izbrala koncert Orkestra Filharmonije na Labi Severnonemškega radia. S programom »Fagerlund, Stravinski in Ravel« se je finski dirigent Hannu Lintu vrnil k temu orkestru na koncertnem večeru, ki je potekal 15. februarja lani v Hamburgu.
Ob koncu našega glasbenega druženja na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Marka Kumerja Jazz avenija poslušali glasbo za bas saksofon. To glasbilo je koncipirano podobno kot njegova baritonska varianta, le da je večje in ima globlji zven. Dandanes parte v resni glasbi, ki so bili nekoč napisani za bas saksofon, običajno namenijo tubi, v jazzu in popularni glasbi pa kontrabasu ali bas kitari. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so bas saksofon pogosto uporabili kot ritmičen instrument v zgodnjejazzovskih zasedbah. V oddaji bomo poslušali nekatere glasbenike, ki so bas saksofon uporabili v jazzu.
Vabimo vas tudi na dva nocojšnja koncerta. V Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani bodo nastopili violončelist Jens-Peter Maintz ter pianista Epifanio Comis in Keiko Tamura. Izvedli bodo glasbo Clementija, Chopina, Bacha in Beethovna. V Mestnem muzeju v Ljubljani pa bo nastopil pianist Tim Jančar in izvedel Sonato št. 21 v C-duru Ludwiga van Beethovna, izbor Preludijev op. 32 Sergeja Rahmaninova, Barkarolo op. 60 Frederica Chopina in Špansko rapsodijo Franza Liszta.
Nocoj bo, v sklopu jubilejnih 70-ih let obstoja, ob 19-ih in 30 minut v Križevniški cerkvi v Ljubljani nastopil Slovenski oktet, ki je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji, vse od tedaj pa velja za najbolj reprezentativni slovenski moški vokalni komorni ansambel. V sedmih desetletjih delovanja se je predstavil na skoraj vseh pomembnejših domačih in mednarodnih koncertnih odrih, večkrat tudi na Festivalu Ljubljana. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe. Povezuje umetniško naklonjenost in delo številnih posameznikov, ki so z leti sooblikovali tudi zgled drugim. Posebno skrb namenja slovenski pesmi, tako ljudski kot komponirani, jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih koncertnih odrih, z veseljem pa jo ponese tudi med rojake in ljubitelje petja po svetu. Repertoar okteta je izjemno širok in raznovrsten, saj ga oblikujejo skladbe od renesanse do ljudskih pesmi vseh narodov, od klasicizma in romantike do skladb sodobnikov, veliko jih je bilo napisanih ali prirejenih prav zanj. Slovenski oktet bo predstavil nabor ljudskih pesmi v priredbah za njegov sestav, ki so jih pripravili slovenski skladatelji. S svojo predanostjo poslanstvu zasedbe še vedno ohranja bistvo tistega, zaradi česar je bila ustanovljena. Z izborom se bodo tako vrnili tudi v zgodnja leta ustvarjanja, ko so v svojem izrazu blesteli s preprostimi obdelavami ljudskih pesmi.
Neveljaven email naslov