Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov
Rdeča nit današnjega dne bo poljska glasba; na Poljskem namreč prav danes praznujejo dan neodvisnosti, zato so sodelavci uredništva za resno glasbo na programu ARS nekatere današnje oddaje namenili glasbi naših slovanskih bratov. Pet čez deseto se bo začela tretja iz niza petih oddaj cikla Skladatelj tedna, ki ga tokrat posvečamo Frédéricu Chopinu. Avtorica tega cikla Suzana Vidas Karoli bo v tretji oddaji predstavila Chopinovo pariško obdobje. Pariz je bilo mesto, o katerem je Chopin vedno sanjal, mesto umetnikov, živahnega kulturnega dogajanja in tudi mesto, ki je z odprtimi rokami sprejelo številne poljske emigrante. Počutil se je kot doma. Ob poljskih rojakih je navezal stike s predstavniki pariških umetniških krogov, spoprijateljil se je z mnogimi skladatelji in glasbeniki. Popoldanski sklop ob 12. uri in 5 minut začenjajo Arsove spominčice. Pripravila jih je glasbena urednica Tjaša Krajnc, ki bo predstavila izbor skladb iz glasbene zakladnice orkestrske in komorne glasbe poljskih skladateljev v izvedbi slovenskih orkestrov in komornih glasbenikov. Slišali boste lahko glasbo Frédérica Chopina, Henryka Wieniawskega in Witolda Lutoslawskega. V znamenju poljskega skladatelja bo tudi oddaja Divertimento ob 15. uri. Avtorica Tina Ogrin jo posveča glasbi Ignacija Jana Paderewskega. Paderewski ni bil le pianist svetovne slave – bil je tudi politik, domoljub in mecen. Velikanske dohodke svojih koncertov je radodarno in nesebično delil v kulturne in dobrodelne namene. Več kot pol stoletja je "veliki poljski patriot in prvi državljan Poljske" delal za svobodo domovine in v dveh vojnah pomagal vojnim žrtvam, ujetnikom in sirotam. Ob pol petih vas vabimo tudi k spremljanju oddaje Mojstri samospeva. Danes bo v ospredju glasba poljskega skladatelja Henryka Góreckega. Letos mineva 10 let od njegove smrti. S samospevno glasbo se ni veliko ukvarjal, kljub temu bi za samospev posebne vrste morda lahko opredelili njegovo 3. simfonijo, imenovano tudi Simfonija žalostnih pesmi. Solističnemu sopranskemu glasu z orkestrsko spremljavo je namreč namenil vse tri stavke tega obsežnega glasbenega dela. V vseh treh govori o slovesu, napisal pa jih je pod vtisom, ki ga je nanj naredilo nasilje totalitarističnih režimov nad poljskim narodom in nasiljem nad človeštvom nasploh. Oddajo pripravlja glasbena urednica Polona Gantar. Večerni sklop glasbenih oddaj na programu ARS ob 19. uri in trideset minut začenja oddaja Srce šansona, ki jo avtorica Urška Preiss tokrat namenja Brigitte Fontaine. Poslušali bomo album Dévasté-Moi – Opustoši me, kjer gre pravzaprav za ponovno izdajo Brigittine debitanske plošče 13 dekadentnih in fantazmagoričnih pesmi iz leta 1966. Brigitte Fontaine slovi po mračnih, ciničnih besedilih, ki odražajo temne plati ljubezni in družbe. Čeprav se na trenutke Brigittin glas zdi mehek ali zapeljiv, je vsakemu, ki zna francosko, takoj jasna mrakoba, ki veje iz pesmi. V duhu poljskega dne neodvisnosti bo tudi oddaja Arsov art atelje. Ob 20. uri se bomo ponovno spomnili dosežkov poljskega eksperimentalnega studia z deli, nastalimi v studiu, in sodobnimi refleksijami na poljsko tradicijo elektroakustične glasbe. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Primož Trdan, ki vas vabi tudi k spremljanju oddaje Glasni novi svet pet čez deseto zvečer. Enigmatično jo je naslovil »Zvok za tančico«.
Tokrat bomo v oddaji Glasbena jutranjica do 10-ih predvajali glasbo po izbiri Tine Ogrin. Pet čez deseto bo na vrsti druga iz niza petih oddaj iz cikla Skladatelj tedna, ki je tokrat posvečen Frédéricu Chopinu. Avtorica Suzana Vidas Karoli je v drugi oddaji obravnavala obdobje ob koncu in po koncu skladateljevega študija na visoki šoli za glasbo v Varšavi. Ob 16-ih in 30 minut vas bomo povabili k spremljanju oddaje Koncertni dogodki na tujem, ki jo glasbena urednica Polona Kovačič tokrat posveča spominu na Aleksandra Vedernikova. Ruski dirigent je namreč oktobra letos v starosti 56 let umrl za posledicami okužbe z novim koronavirusom. V oddaji bomo tako predvajali posnetek z njegovega gostovanja v Luganu 26. septembra lani. Z Orkestrom italijanske Švice in solistom, violončelistom Johannesom Moserjem, je izvedel Koncert za violončelo in orkester št. 1 Camilla Saint-Saënsa, Koncert za električni violončelo in orkester z naslovom "Magnetar" Enrica Chapele in Simfonijo v d-molu, op. 48 Cesarja Francka. Večerni sklop glasbenih oddaj na programu ARS se bo začel ob 18-ih in 20 minut z oddajo Zborovska glasba. Urednica oddaje Brigita Rovšek vas tokrat vabi v družbo Latvijskega radijskega zbora in štirih skladb, ki že postajajo mejniki zborovske glasbe. Slišali boste lahko glasbo Eriksa Ešenvaldsa, Helmuta Lachenmanna, Martinša Vilumsa in Andrisa Dzenitisa. Ob pol osmih pa se začne oddaja Glasba, gledališče in ves ta džez. Pripravlja jo Aleksander Golja. Tokrat bo predstavil prvi del muzikala Mali princ. Ta je nastal na podlagi istoimenskega literarnega dela Antoina de Saint-Exuperyja. Besedilo songov je napisala Elizabeth Anais, glasbo pa Richard Cocciante, avtor glasbe muzikala Notredamski zvonar, ki smo ga pred časom že predstavili. Nekoliko pozneje, ob 20-ih in deset minut, bo na sporedu oddaja Iz simfoničnega arhiva. Tokrat boste lahko slišali Alpsko simfonijo Richarda Straussa v interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Liorja Shambadala. Po večernih poročilih vas bomo povabili še k spremljanju oddaj Glasba našega časa in Slovenski koncert. Lovrenc Rogelj bo v oddaji Glasba našega časa pet minut čez deseto predstavil tri skladbe danskega skladatelja Karla Aageja Rasmussena, ki se v koncertih za baročni ansambel in solistično glasbilo zazira k Vivaldiju in drugim mojstrom ter razmišlja, kakšno glasbo bi pisali danes. Glasbena urednica Tina Ogrin pa je za predvajanje v oddaji Slovenski koncert izbrala Suito za veliki godalni orkester Ferdinanda Juvanca in Godalni kvartet št. 2 Božidarja Kantušerja.
Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja v Glasbeni jutranjici tokrat pripravlja Mihael Kozjek. V ciklu oddaj Skladatelj tedna je pred nami teden nokturnov, impromptujev, polonez, mazurk, balad, preludijev in etud. Cikel oddaje Suzane Vidas Karoli bo predstavil delo in življenje skladatelja in pianista Frederica Chopina. V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo eno največjih virtuozinj našega časa, rusko violinistko Viktorio Mullovo, ki že vrsto let živi v Londonu in muzicira po Evropi, v ZDA, Japonski in drugod po svetu. 17. aprila 2018 je prvič gostovala v Sloveniji in v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopila z Bergenskim filharmoničnim orkestrom. Pod taktirko dirigenta Edwarda Gardnerja je izvedla Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47, iz leta 1905 Jeana Sibeliusa. V ciklu oddaj Medenina in patina Mihael Kozjek v poslušanje ponuja izbrane posnetke s plošče Štabnega orkestra norveških oboroženih sil in dirigenta Eivinda Aadlanda. Današnjo namenjamo glasbi Percyja Graingerja in Florenta Schmitta. Ta teden bomo v oddaji Nove glasbene generacije ki jo pripravlja Vesna Volk ,poslušali polovico koncerta, ki je pred dobrim letom zvenel v dvorani zdraviliškega doma Term Dobrna, in sicer je bil to sklep izobraževanja EMARS Master, na katerem so udeleženci izobraževanja nastopili s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Na koncertu je skupaj nastopilo 13 mladih glasbenikov, danes pa jih bo zaigralo 6, in sicer učenke Janeza Podleska in Mateja Zupana, ki bosta v oddaji tudi predstavila izobraževanje EMARS in povedala, zakaj sama sodelujeta na tem tečaju. Oddajo Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti je Mihael Kozjek namenil dvema obsežnejšima, predvsem pa pomembnima deloma slovenske glasbene zgodovine, nastalima na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Najprej bomo predvajali z otožnim jesenskim razpoloženjem prežete Novembrske pesmi za glas in orkester Lojzeta Lebiča, ki je uglasbil dve pesmi iz istoimenske zbirke Mirana Jarca. V drugem delu boste lahko slišali še suito iz baleta Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka, ki je vsebino oblikoval po stari slovenski baladi o godcu pred peklom, znani v več slovenskih pokrajinah. V Koncertu evroradia je Polona Kovačič izbrala koncert Orkestra in zbora La Scala. 17. oktobra je v milanski La Scali zvenela veličastna Simfonija št. 3 v d-molu Gustava Mahlerja. Solistka je bila mezzosopranistka Daniela Sindram, dirigiral je Zubin Mehta. Ob koncu našega glasbenega druženja na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Jazz avenija, ki jo pripravlja Marko Kumer, poslušali skladbe z novih plošč sodobne jazzovske produkcije. Z novo glasbo se bodo predstavili Blaer, Sasha Berliner, Audrey Ochoa, Rudresh Mahanthappa, Wayne Escoffery in Rebecca Trescher.
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Vesna Volk, ki je v nadaljevanju oddaje pripravila izbor glasbe od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. Še posebej se je posvetila saksofonu, saj se je na današnji dan rodil Adolphe Sax, izumitelj saksofona. V Skladatelju tedna končujemo cikel oddaj o Beli Bartoku, ki ga je pripravil Primož Trdan. Z izbiro Bartokove glasbe bomo tokrat osrednjo pozornost namenili zadnjim letom njegovega življenja, ki jih je preživel v Združenih državah Amerike. Tja se je - podobno kot prenekateri evropski umetnik in intelektualec - zatekel pred nevarnostjo vojne in čedalje hujšimi kršitvami osnovnih človekovih krivic. Bartok je nanje brez zadržkov opozarjal in v znak protesta tudi prepovedal nekatere izvedbe svojih del v deželah, ki sta jim že vladala nacizem in fašizem. Oddajo Izpod peresa slovenskih skladateljev pripravlja Tjaša Krajnc. V njej bomo predvajali operna dela Slavka Osterca: glasbo iz oper Krog s kredo, Iz komične opere in Saloma. Osterc je prvi polovici 20. stoletja ustvaril zelo obsežen opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so tudi izvirna in umetniško vznemirljiva operna dela. Alma Kužel vas vabi k spremljanju oddaje Filmska glasba. Tokrat je izbrala glasbo iz animiranega filma Pogum. Glavna tema filma režiserja Marka Andrewsa, ki ima izvirni naslov 'Brave', govori o neustrašnem, pogumnem kuštravem dekletu po imenu Merida in o tem, kako zbrati dovolj poguma, da pretrgaš spone, ter da je najtežje najti pogum v svojem srcu. Glasbo za film je prispeval škotski skladatelj Patrick Doyle. Oddaja Tretje uho je posvečena žanru, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja, tokrat pa k poslušanju vabi z glasbe iz nove plošče izraelske klarinetistke Anat Cohen. Študirala je na kolidžu Berklee v Bostonu, ustalila pa se je v New Yorku. Nastopa na največjih festivalih, ugledni jazzovski kritiki Nat Hentoff, Dan Morgenstern in Gary Giddins pa ji dajejo laskave ocene. V oddaji Recital bomo predvajali posnetek koncerta Kvarteta Armida in flavtistke Mathilde Calderini, ki je januarja potekal na Salzburškem festivalu, natančneje v okviru Tedna Mozarta. V oddaji, ki jo je pripravila Alma Kužel, boste poslušali štiri Mozartova dela; dva godalna kvarteta ter dva kvarteta za flavto. V terminu oddaje Petkov koncertni večer je Anuša Volovšek izbrala posnetek 6. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 9. marca 2012 izveden v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Orkester Slovenske filharmonije je v tem abonmajskem večeru gostil svetovno znanega legendarnega glasbenika in dirigenta sira Nevilla Marrinerja, ki je dirigiral med drugim dirigiral simfonično suito Planeti, op. 32 Gustava Holsta. Oddaja Zborovski koncert v poslušanje prinaša ponovitev oddaje, ki smo jo predvajali 16. oktobra. Poslušali boste posnetek septembrskega koncerta Slovenskega okteta v okviru cikla Plečnik in a cappella. Slovenskemu oktetu in ciklu Plečnik in a cappella je za navdih sestave programa služila Aleja slovenskih, oziroma slovanskih skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani. Glasbeni večer na Programu Ars zaključujemo z oddajo Jazz Ars. Oddajo bomo namenili znamenitemu solistu na bariton saksofonu in članu orkestra Dukea Ellingtona - Harryju Carneyju. V Ellingtonovem orkestru je igral dlje kot kdor koli drug - celih petinštirideset let, in bil tako daleč najbolj lojalen član orkestra.
Spoštovani poslušalci Programa Ars, v prihodnjih minutah se bomo sprehodili skozi glasbene vsebine, ki jih boste lahko danes spremljali na Programu Ars. Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anuša Volovšek, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja. v Operni jutranjici pa se Renato Horvat ukvarja z vprašanje našega spomina. Dober primer, da se možgani dogodkov iz preteklosti spominjajo zelo selektivno, ponuja branje "Avtobiografske skice", ki jo je Giuseppe Verdi narekoval založniku Ricordiju: skoraj vsak stavek v njej namreč dejanska dejstva olepšuje ali pa je z njimi v popolnem nasprotju. V četrti oddaji Skladatelja tedna bo Primož Trdan obravnaval poznejšemu glasbenemu ustvarjanju Bele Bartoka. V jutrišnji oddaji se bomo posvetili glasbi, ki jo je Bartok napisal v Združenih državah, danes pa bo središče našega zanimanja Švica. Tam je Bartok preživel čas tik pred izbruhom druge svetovne vojne, saj je ravno Basel postal skladateljevo zatočišče pred čedalje hujšim teptanjem človeških pravic, ki ga je doživljala tudi njegova domovina. Oddaja Po belih in črnih tipkah igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in polpreteklega časa ter spoznavanju njihovega življenja in umetniških nazorov. V oddajah do konca letošnjega koledarskega leta bo avtor oddaje Klemen Golner poudarek prenesel bolj na klavirska dela sama, kot na njihove izvajalce. Danes boste tako lahko slišali niz šestih klavirskih skladb "Pesmi Rena" Georgesa Bizeta v izvedbi Jean-Marca Luisada, "Klavirski koncert št. 1" brazilskega skladatelja Camarga Guarnierija, kjer bo kot solist nastopil pianist Max Barros in Schubertovo Klavirsko sonato v C-duru, D. 279, ki jo bo zaigral Paul Badura-Skoda. Oddajo Mladi virtuozi, ki jo pripravlja Vesna Volk, tokrat namenjamo harfistki Lari Pelikan, ki je svojo glasbeno pot začela v glasbeni šoli Celje v razredu Erike Frantar. Ta jo je nato poučevala še na srednji stopnji, ta hip pa je harfistka študentka Mojce Zlobko Vajgl na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sklopu mednarodne izmenjave Erazmus je opravila tudi magistrski študij v Vidmu pri Patricii Tassini. V oddaji Banchetto musicale, ki jo pripravlja Domen Marinčič, bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je potekal trinajstega avgusta v sklopu letošnjega 38. Festivala Radovljica. V baročni dvorani radovljiške graščine je nastopil godalni trio na zgodovinskih glasbilih s črevnatimi strunami. Violinistka Božena Angelova, violist Jonathan Ponet in violončelist Gregor Fele so izvajali skladbe Ludwiga van Beethovna, Franza Schuberta in njunega sodobnika, nekdanjega lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru, Eduarda de Lannoya. Komorni studio pripravlja Tjaša Krajnc, za tokratno oddajo pa je izbrala koncertne posnetke z 68. Festivala Ljubljana 2020, ko je 31. julija v Viteški dvorani Kržank v Ljubljani gostoval italijanski komorni ansambel Goffríller, v katerem se prepletajo zvočnost in spevnost godal in klavirja. Ansambel Goffriller nastopa v različnih zasedbah - od tria do seksteta - in v sodelovanju s priznanimi glasbeniki. Na koncertu so glasbeniki izvedli tri komorne mojstrovine Wolfganga Amadeusa Mozarta, Giacoma Puccinija in Roberta Schumanna, za dodatek pa še krajši počasni tango Astorja Piazzolle. Ob koncu glasbenega večera na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Glasba 20. stoletja poslušali glasbo Tadeusza Bairda. Ta poljski skladatelj je v svoji glasbi združeval prvine pozne romantike in sodobne kompozicijske postopke, prav tako pa je bil ideološko razpet med zahtevami tedanje povojne oblasti in zahodnoevropskimi pogledi družbene vloge skladatelja. Leta 1949 je ustanovil Skupino 49 s skladatelji, ki so v duhu socialnega realizma ustvarjali glasbo za širše občinstvo, obenem pa so se posluževali tudi sodobnih kompozicijskih rešitev. Spoštovani poslušalci, zdaj pa vas vabimo k poslušanju drugega dela Glasbene jutranjice Anuše Volovšek.
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anamarija Štukelj Cusma, ki vas bo v to dopoldne na programu Ars popeljala z izborom prijetne glasbe od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. V zadnji uri se ji bo z Jazzovsko jutranjico pridružil Hugo Šekoranja. Cikel oddaj Skladatelj je tedna namenjen Beli Bartoku. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je bil Bartok svoje dni mnogim ljubiteljem glasbe znan predvsem kot pianist. Celo življenje je bil aktiven koncertni pianist in udeleženec pianističnih tekmovanj. Tretjo iz niza oddaj o Beli Bartoku, ki jih je pripravil Primož Trdan, namenjamo njegovi klavirski glasbi. Poslušali bomo tri zvrstno zelo različne skladbe - od šestih miniaturnih Romunskih Plesov in precej velikopoteznejše klavirske Sonate pa vse do veličastnega Drugega klavirskega koncerta. V Arsovih spominčicah bo Tjaša Krajnc predstavila Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. Oddaja Mojstri samospeva, ki jo pripravlja Polona Gantar bo namenjena glasbi Franka Martina. Letos namreč mineva 130 let od rojstva tega švicarskega skladatelja. Minevanje je hkrati tudi osrednja tema prvih novembrskih dni, in bivanjska tematika, ki jo najdemo v Šestih monologih slehernika, obsežnejši kompoziciji Franka Martina. K snovanju tega dela je skladatelja nagovorilo besedilo Hofmannsthalovega Jedermanna oz. Slehernika. Skladatelj je najprej želel ustvariti opero, zatem pa se je odločil za šest monologov, s katerimi je naslikal psihološki razvoj, ki ga v bogatem mladeniču izzove strah pred smrtjo. V oddaji Čas, prostor in glasba, ki jo je pripravil Pavel Mihelčič, bomo poslušali, kako so sledi jazza oblikovale klasično glasbo. Jazz se je pojavil na začetku dvajsetega stoletja v Severni Ameriki. V letih po prvi svetovni vojni pa se je jazz dotaknil tudi Evrope. Kako so skladatelji razumeli to novo glasbeno zvrst bomo poslušali v delih Dariusa Milhauda, Mauricea Ravela in Paula Hindemitha. Oddajo Srce šansona tokrat pripravlja Alma Kužel, oddajo pa posveča Juriju Součku. Lansko pomlad, ko je praznoval častitljivih 90, je priznal, da v sebi nosi veliko željo, ki je ostala neizpolnjena. Jurij Souček je namreč odličen pevec in izjemno humorno domiselno so odpete tudi njegove pesmi, songi iz risank in šansoni. Te si želi zbrati in jih izdati kot celoto na albumu. Od dvajsete ure dalje bo Program Ars posvečen zvenenju sodobne glasbe. V tretji oddaji iz cikla o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi, ki ga pripravlja Primož Trdan, bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, kot se je uresničil v glasbi in deloma v večmedijski umetnosti na Slovenskem. Oddaja Glasni novi svet na bo popeljala v Avstralijo. V oddaji bo Luka Zagoričnik predstavljal glasbo Rosalind Hall in Judith Hamann, Anthonyja Paterasa in Chrisa Abrahamsa ter avstralsko-nemškega dueta Rhythm Complication, ki ga tvorita Clayton Thomas in Burkhard Beins. Večer na Programu Ars bomo končali z oddajo Jazz session, v kateri bo Hugo Šekoranja predvajal posnetek Estonskega nacionalnega radia, koncert skupine, ki jo vodi kontrabasistka Mingo Rajandi.
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Tina Ogrin, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja. Sledila bo oddaja Skladatelj tedna, v kateri bo Primož Trdan predstavil godalne kvartete Bele Bartoka. Halsey Stevens, eden prvih preučevalcev Bartokove glasbe, je menil, da se lahko ravno prek teh kvartetov najbolj poglobljeno približamo skladateljevemu delu, prav tako pa tudi slogovnim in formalnim spremembam, ki so spremljale Bartokovo ustvarjanje. Veliki džezovski orkestri - big bandi so v zgodovini imeli pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. V oddajo Orkestralni jazz, ki jo pripravlja Hugo Šekoranja boste poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre. V oddaji Koncertni dogodki na tujem Polona Kováčič izbira koncerte iz ponudbe Evroradijske mreže radijskih postaj. Tokrat se odpravljamo na v Pariz, kjer je 24. septembra potekal Inavguralni koncert Cristiana Măcelaruja kot novega glasbenega direktorja Francoskega nacionalnega orkestra. Koncert se je pričel s odprl s Preludijem k Favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja. Redko slišana Druga simfonija Camilla Saint-Saënsa, delo takrat mladega štiriindvajsetletnega skladatelja, je sklenila program, med oba francoska glasbenika pa je zdrsnil Sergej Rachmaninov, čigar vrhunski Drugi koncert za klavir in orkester je poustvaril pianist Benjamin Grosvenor, ki je v tej sezoni rezidenčni umetnik Francoskega radia. V oddaji Zborovska glasba, ki jo pripravlja Brigita Rovšek, vas vabimo k spremljanju dveh del iz železnega zborovskega repertoarja: Maše v g-molu in Slavnostnega Te Deuma Ralpha Vaughana Williamsa. Maša bo zvenela v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta, Te Deum pa bodo izvedli Zbor westminstrske opatije, organist Timothy Farrell in dirigent Douglas Guest. Oddajo Glasba, gledališče in jazz pripravlja Aleksander Golja, v njej pa boste poslušali glasbo iz musicala Fantom iz opere. Istoimenski roman francoskega pisatelja Gastona Lerouxa je po delih izhajal v francoskem dnevniku Le Gaulois med 23. septembrom 1909 in 8. januarjem 1910 in mu je sprva precej slabo kazalo. Njegova prodaja je bila nizka, pa tudi tiskanje so večkrat preklicali. Ubogemu začetku navkljub, danes roman velja za klasiko francoske literature. V oddaji Glasba našega časa, ki zaključuje glasbeno druženje na Programu ars, pa boste poslušali prerez dosedanjega opusa beloruske skladateljice Oksane Omelčuk, ki v polistilistični maniri meša swingovske topose z baročno motoriko. Plošča je izšla lani pri založbi Wergo, oddajo pa tokrat pripravlja Lovrenc Rogelj.
Neveljaven email naslov