Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anamarija Štukelj Cusma, ki vas bo v to dopoldne na programu Ars popeljala z izborom prijetne glasbe od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. V zadnji uri se ji bo z Jazzovsko jutranjico pridružil Hugo Šekoranja.
Cikel oddaj Skladatelj je tedna namenjen Beli Bartoku. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je bil Bartok svoje dni mnogim ljubiteljem glasbe znan predvsem kot pianist. Celo življenje je bil aktiven koncertni pianist in udeleženec pianističnih tekmovanj. Tretjo iz niza oddaj o Beli Bartoku, ki jih je pripravil Primož Trdan, namenjamo njegovi klavirski glasbi. Poslušali bomo tri zvrstno zelo različne skladbe - od šestih miniaturnih Romunskih Plesov in precej velikopoteznejše klavirske Sonate pa vse do veličastnega Drugega klavirskega koncerta.
V Arsovih spominčicah bo Tjaša Krajnc predstavila Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada.
Oddaja Mojstri samospeva, ki jo pripravlja Polona Gantar bo namenjena glasbi Franka Martina. Letos namreč mineva 130 let od rojstva tega švicarskega skladatelja. Minevanje je hkrati tudi osrednja tema prvih novembrskih dni, in bivanjska tematika, ki jo najdemo v Šestih monologih slehernika, obsežnejši kompoziciji Franka Martina. K snovanju tega dela je skladatelja nagovorilo besedilo Hofmannsthalovega Jedermanna oz. Slehernika. Skladatelj je najprej želel ustvariti opero, zatem pa se je odločil za šest monologov, s katerimi je naslikal psihološki razvoj, ki ga v bogatem mladeniču izzove strah pred smrtjo.
V oddaji Čas, prostor in glasba, ki jo je pripravil Pavel Mihelčič, bomo poslušali, kako so sledi jazza oblikovale klasično glasbo. Jazz se je pojavil na začetku dvajsetega stoletja v Severni Ameriki. V letih po prvi svetovni vojni pa se je jazz dotaknil tudi Evrope. Kako so skladatelji razumeli to novo glasbeno zvrst bomo poslušali v delih Dariusa Milhauda, Mauricea Ravela in Paula Hindemitha.
Oddajo Srce šansona tokrat pripravlja Alma Kužel, oddajo pa posveča Juriju Součku. Lansko pomlad, ko je praznoval častitljivih 90, je priznal, da v sebi nosi veliko željo, ki je ostala neizpolnjena. Jurij Souček je namreč odličen pevec in izjemno humorno domiselno so odpete tudi njegove pesmi, songi iz risank in šansoni. Te si želi zbrati in jih izdati kot celoto na albumu.
Od dvajsete ure dalje bo Program Ars posvečen zvenenju sodobne glasbe. V tretji oddaji iz cikla o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi, ki ga pripravlja Primož Trdan, bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, kot se je uresničil v glasbi in deloma v večmedijski umetnosti na Slovenskem.
Oddaja Glasni novi svet na bo popeljala v Avstralijo. V oddaji bo Luka Zagoričnik predstavljal glasbo Rosalind Hall in Judith Hamann, Anthonyja Paterasa in Chrisa Abrahamsa ter avstralsko-nemškega dueta Rhythm Complication, ki ga tvorita Clayton Thomas in Burkhard Beins.
Večer na Programu Ars bomo končali z oddajo Jazz session, v kateri bo Hugo Šekoranja predvajal posnetek Estonskega nacionalnega radia, koncert skupine, ki jo vodi kontrabasistka Mingo Rajandi.
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anamarija Štukelj Cusma, ki vas bo v to dopoldne na programu Ars popeljala z izborom prijetne glasbe od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. V zadnji uri se ji bo z Jazzovsko jutranjico pridružil Hugo Šekoranja.
Cikel oddaj Skladatelj je tedna namenjen Beli Bartoku. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je bil Bartok svoje dni mnogim ljubiteljem glasbe znan predvsem kot pianist. Celo življenje je bil aktiven koncertni pianist in udeleženec pianističnih tekmovanj. Tretjo iz niza oddaj o Beli Bartoku, ki jih je pripravil Primož Trdan, namenjamo njegovi klavirski glasbi. Poslušali bomo tri zvrstno zelo različne skladbe - od šestih miniaturnih Romunskih Plesov in precej velikopoteznejše klavirske Sonate pa vse do veličastnega Drugega klavirskega koncerta.
V Arsovih spominčicah bo Tjaša Krajnc predstavila Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada.
Oddaja Mojstri samospeva, ki jo pripravlja Polona Gantar bo namenjena glasbi Franka Martina. Letos namreč mineva 130 let od rojstva tega švicarskega skladatelja. Minevanje je hkrati tudi osrednja tema prvih novembrskih dni, in bivanjska tematika, ki jo najdemo v Šestih monologih slehernika, obsežnejši kompoziciji Franka Martina. K snovanju tega dela je skladatelja nagovorilo besedilo Hofmannsthalovega Jedermanna oz. Slehernika. Skladatelj je najprej želel ustvariti opero, zatem pa se je odločil za šest monologov, s katerimi je naslikal psihološki razvoj, ki ga v bogatem mladeniču izzove strah pred smrtjo.
V oddaji Čas, prostor in glasba, ki jo je pripravil Pavel Mihelčič, bomo poslušali, kako so sledi jazza oblikovale klasično glasbo. Jazz se je pojavil na začetku dvajsetega stoletja v Severni Ameriki. V letih po prvi svetovni vojni pa se je jazz dotaknil tudi Evrope. Kako so skladatelji razumeli to novo glasbeno zvrst bomo poslušali v delih Dariusa Milhauda, Mauricea Ravela in Paula Hindemitha.
Oddajo Srce šansona tokrat pripravlja Alma Kužel, oddajo pa posveča Juriju Součku. Lansko pomlad, ko je praznoval častitljivih 90, je priznal, da v sebi nosi veliko željo, ki je ostala neizpolnjena. Jurij Souček je namreč odličen pevec in izjemno humorno domiselno so odpete tudi njegove pesmi, songi iz risank in šansoni. Te si želi zbrati in jih izdati kot celoto na albumu.
Od dvajsete ure dalje bo Program Ars posvečen zvenenju sodobne glasbe. V tretji oddaji iz cikla o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi, ki ga pripravlja Primož Trdan, bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, kot se je uresničil v glasbi in deloma v večmedijski umetnosti na Slovenskem.
Oddaja Glasni novi svet na bo popeljala v Avstralijo. V oddaji bo Luka Zagoričnik predstavljal glasbo Rosalind Hall in Judith Hamann, Anthonyja Paterasa in Chrisa Abrahamsa ter avstralsko-nemškega dueta Rhythm Complication, ki ga tvorita Clayton Thomas in Burkhard Beins.
Večer na Programu Ars bomo končali z oddajo Jazz session, v kateri bo Hugo Šekoranja predvajal posnetek Estonskega nacionalnega radia, koncert skupine, ki jo vodi kontrabasistka Mingo Rajandi.
V Glasbenih poudarkih danes predstavljamo dva koncerta. V Minoritski cerkvi v Mariboru se je že v nedeljo začel Glasbeni festival Minoriti, ki ga letos prvič pripravljata glasbeno društvo Saksofonija in Društvo ljubiteljev rock glasbe Boom v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor. Potem ko sta se sinoči tam predstavila saksofonist Jan Gričar in akordeonist Nejc Grm, bosta nocoj ob pol osmih nastopila pianista Bojan Gorišek in Milko Lazar, dolgoletna glasbena prijatelja, ki sta v času skupnega sodelovanja posnela šest albumov in nastopila po več turnejah v Sloveniji in tujini. Nocoj bosta kot solista in v duu izvajala glasbo Milka Lazarja in ameriškega skladatelja Phillipa Glassa. V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske se v tem tednu nadaljuje glasbeni cikel Jesenske serenade. Nocoj ob 20h bosta v cerkvi sv. Katarine na Topolu pri Medvodah nastopila baritonist Jaka Mihelač in kitarist Jure Cerkovnik. Oba umetnika živita v tujini. Jaka Mihelač je od sezone 2019/2020 solist v Berlinski državni operi, Jure Cerkovnik pa poučuje na Visoki šoli za umetnost v Zürichu in koncertira. Na koncertu, ki sta ga poimenovala Bodi tiha pesem, bosta izvedla dela Giulia Caccinija, Alessandra Scarlattija, Josipa Procházke, Jeana-Paula-Égida Martinija, Benjamina Ipavca, Lucijana Marije Škerjanca in Antona Lajovca. Spored bo obogatila poezija slovenskih pesnic Saše Pavček in Barbare Korun, ki jo bo interpretirala igralka Tina Uršič.
Iz glasbenega spoerda izpostavljamo: večerno oddajo Koncert Evroradia in nastop Dunajskih filharmonikov z dirigentom Riccardom Mutijem (ob njegovi 80. obletnici rojstva) v milanski Scali ter Jazz avenijo, v kateri nocoj predstavljamo skladbe z novih albumov izvajalcev kot so: Bill DeArango, Nnenna Freelon, Martial Solal, Kenny Washington, Tilo Weber, Laurent Coq, James Francies, Vijay Iyer in Gretchen Parlato.
Gostja Zborovskega panoptikuma bo Franka Žgavec, dobitnica desete Peterlinove nagrade. Spoznali bomo njene poglede na zborovstvo v zamejstvu in na Primorskem ter bogate izkušnje. Po nekoliko daljšem poletnem premoru se na tretjo septembrsko soboto ponovno vračamo k oddajam iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere. Tokrat bo na vrsti 18. oddaja. Sobotni večer je rezerviran za opero. Danes bomo v Ambronayu, na predstavi Händlovega Julij Cezarja.
Iz glasbenega sporeda izpostavljamo redno aktualno oddajo o glasbenih dogodkih. V Glasbenem utripu, na sporedu ob 17. uri, bomo poročali o koncertu zbora Tenebrae, otvoritvenem koncertu Slovenske filharmonije in ljubljanske opere, predstavili bomo sezoni zlatega in srebrnega abonmaja, operne in baletne naslove v ljubljanski operi in program koncertne sezone Grajske harmonije.
Iz glasbenega sporeda izpostavljamo oddaji Slovenski solisti (pogovor s flavtistom Matejem Zupanom o opernih fantazijah skladateljev 19. stoletja) in Koncertni dogodki na tujem, v kateri bomo predvajali koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona s šefom dirigentom Vasilijem Petrenkom.
Neveljaven email naslov