Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anamarija Štukelj Cusma, ki vas bo v to dopoldne na programu Ars popeljala z izborom prijetne glasbe od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. V zadnji uri se ji bo z Jazzovsko jutranjico pridružil Hugo Šekoranja.
Cikel oddaj Skladatelj je tedna namenjen Beli Bartoku. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je bil Bartok svoje dni mnogim ljubiteljem glasbe znan predvsem kot pianist. Celo življenje je bil aktiven koncertni pianist in udeleženec pianističnih tekmovanj. Tretjo iz niza oddaj o Beli Bartoku, ki jih je pripravil Primož Trdan, namenjamo njegovi klavirski glasbi. Poslušali bomo tri zvrstno zelo različne skladbe - od šestih miniaturnih Romunskih Plesov in precej velikopoteznejše klavirske Sonate pa vse do veličastnega Drugega klavirskega koncerta.
V Arsovih spominčicah bo Tjaša Krajnc predstavila Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada.
Oddaja Mojstri samospeva, ki jo pripravlja Polona Gantar bo namenjena glasbi Franka Martina. Letos namreč mineva 130 let od rojstva tega švicarskega skladatelja. Minevanje je hkrati tudi osrednja tema prvih novembrskih dni, in bivanjska tematika, ki jo najdemo v Šestih monologih slehernika, obsežnejši kompoziciji Franka Martina. K snovanju tega dela je skladatelja nagovorilo besedilo Hofmannsthalovega Jedermanna oz. Slehernika. Skladatelj je najprej želel ustvariti opero, zatem pa se je odločil za šest monologov, s katerimi je naslikal psihološki razvoj, ki ga v bogatem mladeniču izzove strah pred smrtjo.
V oddaji Čas, prostor in glasba, ki jo je pripravil Pavel Mihelčič, bomo poslušali, kako so sledi jazza oblikovale klasično glasbo. Jazz se je pojavil na začetku dvajsetega stoletja v Severni Ameriki. V letih po prvi svetovni vojni pa se je jazz dotaknil tudi Evrope. Kako so skladatelji razumeli to novo glasbeno zvrst bomo poslušali v delih Dariusa Milhauda, Mauricea Ravela in Paula Hindemitha.
Oddajo Srce šansona tokrat pripravlja Alma Kužel, oddajo pa posveča Juriju Součku. Lansko pomlad, ko je praznoval častitljivih 90, je priznal, da v sebi nosi veliko željo, ki je ostala neizpolnjena. Jurij Souček je namreč odličen pevec in izjemno humorno domiselno so odpete tudi njegove pesmi, songi iz risank in šansoni. Te si želi zbrati in jih izdati kot celoto na albumu.
Od dvajsete ure dalje bo Program Ars posvečen zvenenju sodobne glasbe. V tretji oddaji iz cikla o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi, ki ga pripravlja Primož Trdan, bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, kot se je uresničil v glasbi in deloma v večmedijski umetnosti na Slovenskem.
Oddaja Glasni novi svet na bo popeljala v Avstralijo. V oddaji bo Luka Zagoričnik predstavljal glasbo Rosalind Hall in Judith Hamann, Anthonyja Paterasa in Chrisa Abrahamsa ter avstralsko-nemškega dueta Rhythm Complication, ki ga tvorita Clayton Thomas in Burkhard Beins.
Večer na Programu Ars bomo končali z oddajo Jazz session, v kateri bo Hugo Šekoranja predvajal posnetek Estonskega nacionalnega radia, koncert skupine, ki jo vodi kontrabasistka Mingo Rajandi.
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anamarija Štukelj Cusma, ki vas bo v to dopoldne na programu Ars popeljala z izborom prijetne glasbe od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. V zadnji uri se ji bo z Jazzovsko jutranjico pridružil Hugo Šekoranja.
Cikel oddaj Skladatelj je tedna namenjen Beli Bartoku. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je bil Bartok svoje dni mnogim ljubiteljem glasbe znan predvsem kot pianist. Celo življenje je bil aktiven koncertni pianist in udeleženec pianističnih tekmovanj. Tretjo iz niza oddaj o Beli Bartoku, ki jih je pripravil Primož Trdan, namenjamo njegovi klavirski glasbi. Poslušali bomo tri zvrstno zelo različne skladbe - od šestih miniaturnih Romunskih Plesov in precej velikopoteznejše klavirske Sonate pa vse do veličastnega Drugega klavirskega koncerta.
V Arsovih spominčicah bo Tjaša Krajnc predstavila Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada.
Oddaja Mojstri samospeva, ki jo pripravlja Polona Gantar bo namenjena glasbi Franka Martina. Letos namreč mineva 130 let od rojstva tega švicarskega skladatelja. Minevanje je hkrati tudi osrednja tema prvih novembrskih dni, in bivanjska tematika, ki jo najdemo v Šestih monologih slehernika, obsežnejši kompoziciji Franka Martina. K snovanju tega dela je skladatelja nagovorilo besedilo Hofmannsthalovega Jedermanna oz. Slehernika. Skladatelj je najprej želel ustvariti opero, zatem pa se je odločil za šest monologov, s katerimi je naslikal psihološki razvoj, ki ga v bogatem mladeniču izzove strah pred smrtjo.
V oddaji Čas, prostor in glasba, ki jo je pripravil Pavel Mihelčič, bomo poslušali, kako so sledi jazza oblikovale klasično glasbo. Jazz se je pojavil na začetku dvajsetega stoletja v Severni Ameriki. V letih po prvi svetovni vojni pa se je jazz dotaknil tudi Evrope. Kako so skladatelji razumeli to novo glasbeno zvrst bomo poslušali v delih Dariusa Milhauda, Mauricea Ravela in Paula Hindemitha.
Oddajo Srce šansona tokrat pripravlja Alma Kužel, oddajo pa posveča Juriju Součku. Lansko pomlad, ko je praznoval častitljivih 90, je priznal, da v sebi nosi veliko željo, ki je ostala neizpolnjena. Jurij Souček je namreč odličen pevec in izjemno humorno domiselno so odpete tudi njegove pesmi, songi iz risank in šansoni. Te si želi zbrati in jih izdati kot celoto na albumu.
Od dvajsete ure dalje bo Program Ars posvečen zvenenju sodobne glasbe. V tretji oddaji iz cikla o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi, ki ga pripravlja Primož Trdan, bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, kot se je uresničil v glasbi in deloma v večmedijski umetnosti na Slovenskem.
Oddaja Glasni novi svet na bo popeljala v Avstralijo. V oddaji bo Luka Zagoričnik predstavljal glasbo Rosalind Hall in Judith Hamann, Anthonyja Paterasa in Chrisa Abrahamsa ter avstralsko-nemškega dueta Rhythm Complication, ki ga tvorita Clayton Thomas in Burkhard Beins.
Večer na Programu Ars bomo končali z oddajo Jazz session, v kateri bo Hugo Šekoranja predvajal posnetek Estonskega nacionalnega radia, koncert skupine, ki jo vodi kontrabasistka Mingo Rajandi.
V naslednjih minutah vas vabimo k poslušanju nekaterih glasbenih vsebin, ki jih glasbeni uredniki danes pripravljajo na programu Ars. Ob 10.05 bo na sporedu oddaja Zborovski panoptikum, v kateri predstavljamo delo argentinskega skladatelja Martina Palmerija, ki je združil ritem tanga z latinskim besedilom maše. V Missi a Buenos Aires, imenovani tudi Misatango, je klasično strukturo petih stavkov ordinarija rimskokatoliške maše namenil zboru, elemente argentinskega tanga pa ansambelski spremljavi. V njej je še posebno pomembna vloga bandoneona, s katero Palmeri zvočno ilustrira najbolj dramatične odlomke v maši. Ob 11.25 Tomaž Rauch v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi predstavlja glasbo Dominikanske republike, ki je po eni strani značilna karibska otoška država, po drugi strani pa to tipičnost poudarja njena izjemnost, ki izvira iz njene burne preteklosti. Tokrat bomo slišali dva značilna dela dominikanske zvočne kulture: palos – bobne afriškega izvora in merengue – značilen dominikanski ples. Za oddajo Sobotni koncert ob 17h smo izbrali posnetke s koncerta Klavirskega kvarteta Josef Suk, ki je 4. oktobra lani nastopil v gledališču Reduta v Brnu v sklopu tamkajšnjega mednarodnega Janačkovega glasbenega festivala. Češki glasbeniki so na koncertu najprej izvedli Klavirski kvartet v a-molu - edino ohranjeno komorno delo Gustava Mahlerja. Sledil je Klavirski trio Leoša Janačka, ki ga je po ohranjenih fragmentih rekonstruiral češki skladatelj in muzikolog Miloš Štědroň. Zadnje delo na sporedu je bil Klavirski kvartet v a-molu, op. 1 Josefa Suka, skladateljevo študijsko delo polno mladostniške energije, ki pa po drugi strani že izraža tudi zrelost in obvladovanje forme. V oddaji Sobotni operni večer vas nocoj ob 20h vabimo v župnijsko cerkev Notre-Dame v francoskem Beauneju, v kateri so 22. julija 2017 koncertno izvedli Rossinijevo junaško melodramo v dveh dejanjih Tankred. Rossinija se je, zaradi pozornosti, ki jo je posvečal instrumentaciji in orkestru, že zgodaj prijel vzdevek Tedeschino, mali Nemec. Tako mišljenje se je ob krstni predstavi opere Tankred še poglobilo.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, v naslednjih minutah predstavljamo nekaj glasbenih vsebin, ki jim lahko danes prisluhnete na programu Ars. Cikel oddaj Skladatelj tedna ta teden ob 120. obletnici rojstva posvečamo Blažu Arniču. Poleg devetih simfonij je ustvaril tudi veliko simfoničnih pesnitev. V četrti oddaji cikla bomo poslušali tri: Ples čarovnic, op. 18, Pesem planin, op. 20 in Pričakovanje, op. 26. Oddaja Arsove spominčice bo ob 12.05 v znamenju glasbe ruskih skladateljev Ljadova, Borodina in Čajkovskega. V oddaji Po belih in črnih tipkah ob 15-ih pa bomo predvajali Klavirski koncert št. 2 v fis-molu, op. 69 Ferdinanda Hillerja, enega največjih klavirskih virtuozov 19. stoletja. S klavirskimi koncerti je Hiller dosegel najvišjo izpovednost, vsi trije njegovi koncerti, kot piše avtor oddaje Klemen Golner, predstavljajo visoke glasbene in umetniške dosežke. V oddaji Mladi virtuozi bodo ob 16.30 na sporedu izvedbe pianista Urbana Staniča, ki je pred leti opozoril na svojo nadarjenost kot zmagovalec slovenskega izbora za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki, pozneje je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. V njegovem življenjepisu so številni uspehi, od tekmovanj, na katerih je dosegal prva mesta, do solističnih nastopov s poklicnimi orkestri in samostojnih klavirskih recitalov. V oddaji Banchetto musicale ob 17.30 bomo predvajali posnetke galantne glasbe za violo da gamba, violončelo in čembalo, ki so nastali devetega decembra lani v sklopu koncertnega cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu. Člani ansambla musica cubicularis so tisti večer posneli sonate Carla Friedricha Abla, njegovega družabnika Johanna Christiana Bacha, avstrijskega virtuoza Andreasa Lidla in bratov Graun. Vse skladbe so nastale ali v Londonu ali v Berlinu. V oddaji Za en bokal muzike bomo ob 19.30 slišali nekaj ljudskih pesmi, ki z zvočno podobo izdajajo svojo starodavnost. To so pesmi, grajene na preprostih tonskih vrstah, ki so obstajale pred temi, ki so v zadnjih stoletjih zasedle večino našega zvočnega prostora. Gre za pesmi, ki so v svoji osnovi sestavljene iz petih ali manj različnih tonov, večinoma iz obrobnih krajev Slovenije. Ob 20-ih v oddaji Komorni studio predstavljamo koncert kvarteta kitar Aighetta, ki je 10. avgusta lani nastopil v ljubljanskih Križankah. Program zasedbe, ki je bila ustanovljena leta 1979 v Monte Carlu, je bil posvečen izvirnim delom in priredbam skladb za kitarski kvartet iz različnih obdobij od klasicizma do sodobnosti. Na sporedu so bila dela Ferdinanda Carullija, Gioacchina Rossinija, Kurta Weilla, Georgesa Bizeta in sodobnih skladateljev ter kitaristov kvarteta. Ob 23-ih današnji glasbeni program zaokrožuje oddaja Glasba 20. stoletja. Zanjo smo izbrali komorno glasbo Alfreda Šnitkeja. Med glasbenimi poudarki danes opozarjamo še na dva spletna koncerta. Ob 18.30 se bo v organizaciji Festivala Ljubljana v Viteški dvorani Križank začel koncert mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi. Na njem bosta kot solista nastopila tubist Žiga Kališnik, spremljala ga bo pianistka Karine Gišjan Roškar, in tolkalec Inti Pucihar, ki bo nastopil skupaj z bratom pianistom Lianom Puciharjem. Po spletu si lahko danes ob 19.30 ogledate tudi koncert komorne glasbe sodobnega italijanskega skladatelja Salvatoreja Sciarrina. Pripravljajo ga člani in članice Orkestra Slovenske filharmonije.
Neveljaven email naslov