Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Po koncu današnje Glasbene jutranjice – pripravil jo je Mihael Kozjek – se bo ob 10. uri in 5 minut začela prva izmed petih oddaj iz cikla Skladatelj tedna, v katerem bo Igor Krivokapič predstavil Ferruccia Busonija. Bil je genialen virtuoz s skladateljskimi hotenji. Tako rekoč z vsem – načinom življenja, zvezdniško slavo, razvpitostjo – je bil ta napol Italijan napol Nemec popolno vstajenje duha takrat že pokojnega Franza Liszta. V svojih nastopih je blestel z nedosegljivo tehniko, pri tem pa zavračal posladkanost salonskega poustvarjanja s trdno, samozavestno izvedbo »titana« ob klavirju, utelešajoč takrat priljubljeno misel o nadčloveku. Brez dvoma je bil otrok romantike ter nadaljevalec izročila pianistov in skladateljev pred njim, med katerimi so tudi Beethoven, Chopin, Schubert, Schumann, Brahms, Saint-Saens, Rubinstein ter seveda Liszt. Popoldne, ob 15-ih, bomo predstavili oddajo Medenina in patina. Današnja bo v vseh pogledih enkratna in posebna. Na današnji dan je belgijski skladatelj Jan van der Roost praznoval petinšestdeseti rojstni dan, ki mu je hkrati pomenil tudi pomemben življenjski mejnik, saj se je upokojil in opustil svoje pedagoške naloge na konservatoriju v Antwerpnu, na katerem si je zadnjih štirideset let služil vsakdanji kruh. Jan van der Roost je ta hip eden najpomembnejših ustvarjalcev izvirne glasbe za vse godbeniške zasedbe in tako se tudi na Programu ARS s to oddajo pridružujemo čestitkam z vsega sveta. V oddaji boste lahko slišali dve njegovi skladbi – Amazonijo, njegovo najbolj znano in najuspešnejše delo za fanfarski orkester iz leta 1990, in ljubko skladbo »I Shall Love But Thee« za glas in godbo, zloženo po Shakespearjevem sonetu za poroko skladateljevega prvorojenca. Uro pozneje, ob pol petih, bo na vrsti oddaja Nove glasbene generacije, ki jo je glasbena urednica Vesna Volk tokrat naslovila The golden hour – Zlata ura. Predstavila bo posnetke z nastopa študentov saksofona, ki sestavljajo Oktet saksofonov Akademije za glasbo: Ita Nagode in Tilen Zavec –sopranski saksofon; Nika Deželak in Nace Kogej – altovski saksofon; Vida Vatovec in Štefan Starc – tenorski saksofon ter Timotej Jerman in Benjamin Aganlić – baritonski saksofon. Pregled osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS bomo nadaljevali z napovedjo oddaje Koncert Evroradia, ki se bo začela ob 20. uri in 5 minut. Glasbena urednica Polona Kovačič je za predvajanje tokrat izbrala posnetke s koncerta Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina, ki je v soboto, 7. novembra lani, v Berlinski filharmoniji za dirigentskim pultom znova pozdravil dirigenta sira Simona Rattla. Britanec je vodil izvedbo Pesmi o zemlji v komorni različici Gustava Mahlerja; v solističnih partih je bilo slišati mezzosopranistko Magdaleno Koženo in tenorista Andrewa Staplesa. Še prej je šef dirigent tega orkestra Robin Ticciati vodil dramaturško in tudi performativno ritualiziran program z deli Ralpha Vaughana Williamsa, Henryja Purclla in sira Harrisona Birtwistla. Koncert je bil izveden brez občinstva. Vabimo vas tudi k spremljanju oddaje Jazz avenija ob 23.00, ki bo tokrat namenjena ustvarjanju Chicka Coree. 9. februarja se je namreč ta pomembni pianist in skladatelj za vedno poslovil. Slišali bomo nekaj najuspešnejših skladb iz njegovega izjemno bogatega opusa, ki obsega vse od solističnih do bigbandovskih projektov, komornega džeza, fusiona, pa tudi poskusov koketiranja s sodobno klasično glasbo.
Ob pol desetih najprej izpostavljamo oddajo Musica sacra, ki jo je glasbena urednica Polona Gantar to pot namenila postnemu spevu O vos omnes. »O, vi vsi, ki greste mimo po poti, premislite in poglejte, ali je kakšna bolečina kakor moja, ki me je zadela; ki jo je prizadel Gospod na dan svoje srdite jeze«, je vsebina speva, ki so ga mnogi skladatelji oblikovali po lastnem navdihu. Besedilo, ki bo v današnji oddaji zvenelo v različnih oblikah, je prirejeno iz latinskega prevoda starozaveznih Žalostink, krščansko bogoslužje pa ga je položilo na usta križanemu Kristusu. Gre za responzórij, ki se je v rimsko-katoliški liturgiji prvotno pel v vélikem tednu, danes pa se ga v postnem času največkrat izvaja kot samostojno skladbo v obliki moteta. Besedilo je prirejeno iz latinskega prevoda starozaveznih Žalostink, krščansko bogoslužje pa ga je položilo na usta križanemu Kristusu. V oddaji Evroradijski koncert, ki se začne ob 11. uri in 5 minut, bomo predvajali koncert z glasbo Johannesa Brahmsa. 19. novembra lani sta v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji nastopila pianist Yekwon Sunwoo in Simfonični orkester Južnokorejske radiotelevizije, ki ga je vodil dirigent Sebastian Lang-Lessing. Na sporedu koncerta sta bila Brahmsova Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu in Simfonija št. 2 v D-duru. Popoldne izpostavljamo oddajo Musica noster amor, ki se bo na programu ARS začela ob 16ih in 5 minut. Glasbeni urednik Mihael Kozjek je za predvajanje tokrat izbral posnetke s koncerta ansambla Concéntus Músicus z Dunaja, ki je štirinajstega februarja lani nastopil v Brahmsovi dvorani dunajskega Glasbenega združenja. Sloviti glasbeni sestav se že več kot šest desetletij posveča poustvarjanju in raziskovanju glasbe starejših obdobij ter velja za enega izmed pionirjev zgodovinsko ustrezne oziroma historične izvajalske prakse. Leta 1953 ga je skupaj s svojo življenjsko sopotnico Alice in prijatelji glasbeniki iz Dunajskega simfoničnega orkestra ustanovil pred petimi leti umrli glasbeni velikan Nikolaus Harnoncourt. Zdajšnji umetniški vodja je mojster instrumentov s tipkami Stefan Gottfried. Pod njegovim vodstvom so člani ansambla Concentus Musicus za začetek izvedli krajši deli Heinricha Ignaza Franza von Bibra, sledili pa so še Uvertura v D-duru Georga Philippa Telemanna, Violinski koncert št. 1 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha in suita glasbenih točk iz semiopere Kralj Artur Henryja Purclla. Ob 18. uri in 30 minut se bo začela oddaja Obiski kraljice, ki jo glasbena urednica Anamarija Štukelj Cusma tokrat namenja glasbi Charlesa-Marie-ja Widorja. Francoski skladatelj je napisal deset Orgelskih simfonij, skladb za orgle solo v več stavkih. V oddaji bomo slišali najbolj priljubljeno izmed njih, Simfonijo za orgle št. 5 v f-molu op. 42, ki jo je napisal leta 1879, ter 4. stavek iz njegove Devete simfonije, imenovane tudi Gotska. Ob 20. uri pa vas vabimo še k poslušanju oddaje Glasbeni portret, ki jo tokrat posvečamo Carlu de Incontreri, tržaškemu skladatelju, muzikologu, avtorju mnogih radijskih oddaj, umetniškemu vodji številnih glasbenih ustanov in festivalov, profesorju glasbene zgodovine in estetike. Vsestransko glasbeno osebnost je pred mikrofon povabila Helena Filipčič Gardina, avtorica oddaje.
Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je pripravil Dejan Juravić. Tik zatem, pet čez deseto, bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Glasbena urednica Brigita Rovšek vas danes vabi k spremljanju koncertnega posnetka zbora in orkestra Bavarskega radia, na katerega se je novembra lani ujela glasba Arva Pärta. Dirigent Ivan Repušić je namreč za koncert v münchenski Herkulesovi dvorani izbral skladateljevi uglasbitvi Silvanove pesmi in sekvence Stabat Mater. Dopoldanski sklop glasbenih oddaj bo ob 11. uri in 25 minut zaokrožila oddaja Oddaljeni zvočni svetovi Tomaža Raucha. Tokrat boste lahko slišali lovske pesmi treh ljudstev iz skupine Algonkinov, ki po večini živijo v Kanadi. Posnetki so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil ta del izročila še živ in je sproti nastajal. Ker so bili staroselci odvisni od lova, se je v glavnem nanašal na lov, vsak izmed njih pa je pel svoje pesmi, ki jih je dobil za darilo v sanjah. Peli so jih po navadi pred lovom in po njem, le izjemoma tudi kot spremljavo plesu. Popoldne najprej izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke s klavirskega recitala Igorja Levita, ki je osmega oktobra lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. V Rusiji rojeni pianist z nemškim državljanstvom je tam za začetek izvedel Busonijeve klavirske transkripcije šestih koralnih preludijev Johannesa Brahmsa. Sledila je Klavirska sonata št. 8 v c-molu, op. 12, 'Patetična', Ludwiga van Beethovna, spored pa so zaokrožile Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa, ki so zvenele v klavirskih transkripcijah Maxa Regerja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek. Ob pol sedmih boste v oddaji Arsov sobotni večer glasbene urednice Tine Ogrin lahko poslušali glasbo Mikisa Theodorakisa, ob 20. uri pa vas vabimo k spremljanju oddaje Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju opere Thais Julesa Masseneta. Večina Massenetovih najboljših oper je zaslovela prav zaradi junakinj, nepozabnih žensk, ki imajo največkrat dvomljivo moralo, a so nadvse žive in očarljive – taka je tudi Thais. Nocojšnji posnetek je nastal v koronskem obdobju, zato bomo poslušali nekoliko skrajšano različico opere. Ustvarjalci so črtali baletni vložek v drugem dejanju ter občutno skrajšali 2. in 3. sliko zadnjega dejanja. V glavnih vlogah so nastopili: Nicole Chevalier (Thais), Josef Wagner (Atanael), Roberto Sacca (Nikias), Güneş Gürle (Palemon) in Sofia Vinnik (opatinja Albina).
Neveljaven email naslov