Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V torek, 14. julija je Pluton, nekdanji deveti planet našega osončja, dobil prvega obiskovalca z Zemlje. Sonda Nova obzorja se mu je približala na zgolj 12 500 km in ves dan intenzivno zbirala podatke o tem oddaljenem svetu. Zgodovinski obisk tako zaključuje prvo veliko obdobje raziskovanja našega osončja, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo prek Plutona in njegovih lun izvedeli tudi marsikaj o nastanku osončja. Preden pa bodo zbrane podatke lahko preučili, bodo pretekli še meseci, tudi zato ker prek takih razdalj potujejo podatki izredno počasi. Toda pričakovanja so velika. O tem, kaj vse lahko razkrije tak bežen obisk Plutona, smo se pred velikim srečanjem s pritlikavim planetom pogovarjali z astronomoma prof. dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Primožem Kajdičem z Instituta za geofiziko na Mehiški nacionalni univerzi.
1084 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V torek, 14. julija je Pluton, nekdanji deveti planet našega osončja, dobil prvega obiskovalca z Zemlje. Sonda Nova obzorja se mu je približala na zgolj 12 500 km in ves dan intenzivno zbirala podatke o tem oddaljenem svetu. Zgodovinski obisk tako zaključuje prvo veliko obdobje raziskovanja našega osončja, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo prek Plutona in njegovih lun izvedeli tudi marsikaj o nastanku osončja. Preden pa bodo zbrane podatke lahko preučili, bodo pretekli še meseci, tudi zato ker prek takih razdalj potujejo podatki izredno počasi. Toda pričakovanja so velika. O tem, kaj vse lahko razkrije tak bežen obisk Plutona, smo se pred velikim srečanjem s pritlikavim planetom pogovarjali z astronomoma prof. dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Primožem Kajdičem z Instituta za geofiziko na Mehiški nacionalni univerzi.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Neveljaven email naslov