Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako so revščina, nepismenost, šibkost državnih institucij, vmešavanje tujih držav ter brezzakonje botrovali vzniku talibskega gibanja?
V tokratnih Glasovih svetov, se bomo posvetili državi, ki je menda že kakih 40 let ena izmed ključnih, nevralgičnih točk, okoli katerih se vrti zgodovina sodobnega sveta. Govorili bomo o Afganistanu. Tega bi se seveda lahko lotili z različnih izhodišč: lahko bi se, na primer, posvetili predvsem kršenju človekovih pravic, lakoti, beguncem in drugim humanitarnim aspektom afganistanske tragedije; lahko bi težišče pozornosti namenili svetovni geostrateški šahovski partiji, ki poteka na območju te nesrečne dežele; lahko bi govorili o trgovini z orožjem in opijem, ki nenehnim spopadom navkljub že desetletja cveti v Afganistanu. Vse to so seveda teme oziroma problemi, brez katerih ni mogoče do kraja razumeti afganistanske katastrofe, vendar se jih bomo v današnji oddaji dotikali le posredno. Namesto tega bomo osrednjo pozornost namenili bolj politološkim vprašanjem. Tako nas bo zanimalo, kako so revščina, nepismenost, šibkost državnih institucij, vmešavanje tujih držav ter brezzakonje, ki so ga proizvedla desetletja nenehnega vojskovanja, botrovali vzniku talibskega gibanja in njihovi vzpostavitvi teokratske vladavine v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem se bomo tudi spraševali, kaj sploh je teokracija in kakšne so bile ideološke specifike talibskega teokratskega režima. Zanimalo nas bo tudi, kakšna je bila tehnika operativnega vladanja, ki so jo uporabili talibi v državi, kjer državne institucije pravzaprav ne delujejo. Nazadnje pa se bomo posvetili še vprašanju, kakšna bi utegnila prihodnost Afganistana. Pri vsem tem nam bosta v pomoč politologinja, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in vodja raziskovalnega programa Politološke raziskave, dr. Danica Fink Hafner, ter novinar, vojni dopisnik in režiser dokumentarnih filmov, Boštjan Slatenšek. Naša tokratna gosta sta namreč skupaj napisala knjigo Teokracija : talibski režim v Afganistanu 1996–2001, ki je tik pred izidom pri Založbi FDV.
1076 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Kako so revščina, nepismenost, šibkost državnih institucij, vmešavanje tujih držav ter brezzakonje botrovali vzniku talibskega gibanja?
V tokratnih Glasovih svetov, se bomo posvetili državi, ki je menda že kakih 40 let ena izmed ključnih, nevralgičnih točk, okoli katerih se vrti zgodovina sodobnega sveta. Govorili bomo o Afganistanu. Tega bi se seveda lahko lotili z različnih izhodišč: lahko bi se, na primer, posvetili predvsem kršenju človekovih pravic, lakoti, beguncem in drugim humanitarnim aspektom afganistanske tragedije; lahko bi težišče pozornosti namenili svetovni geostrateški šahovski partiji, ki poteka na območju te nesrečne dežele; lahko bi govorili o trgovini z orožjem in opijem, ki nenehnim spopadom navkljub že desetletja cveti v Afganistanu. Vse to so seveda teme oziroma problemi, brez katerih ni mogoče do kraja razumeti afganistanske katastrofe, vendar se jih bomo v današnji oddaji dotikali le posredno. Namesto tega bomo osrednjo pozornost namenili bolj politološkim vprašanjem. Tako nas bo zanimalo, kako so revščina, nepismenost, šibkost državnih institucij, vmešavanje tujih držav ter brezzakonje, ki so ga proizvedla desetletja nenehnega vojskovanja, botrovali vzniku talibskega gibanja in njihovi vzpostavitvi teokratske vladavine v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem se bomo tudi spraševali, kaj sploh je teokracija in kakšne so bile ideološke specifike talibskega teokratskega režima. Zanimalo nas bo tudi, kakšna je bila tehnika operativnega vladanja, ki so jo uporabili talibi v državi, kjer državne institucije pravzaprav ne delujejo. Nazadnje pa se bomo posvetili še vprašanju, kakšna bi utegnila prihodnost Afganistana. Pri vsem tem nam bosta v pomoč politologinja, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in vodja raziskovalnega programa Politološke raziskave, dr. Danica Fink Hafner, ter novinar, vojni dopisnik in režiser dokumentarnih filmov, Boštjan Slatenšek. Naša tokratna gosta sta namreč skupaj napisala knjigo Teokracija : talibski režim v Afganistanu 1996–2001, ki je tik pred izidom pri Založbi FDV.
Življenje človeka ali finančna in ekonomska transakcija? Gostji sta dr. Nina Vodopivec, ki se veliko ukvarja z vidiki dela, predvsem v tekstilni industriji in Eva Matjaž, ki zelo dobro pozna stanje na področju kulture in pasti transformacije kulturnega delavca v samostojnega podjetnika.
Na kakšen način so ekonomijo naše nekdanje države obvladovale monopolne strukture tujega kapitala, ki je namerno zaviral smiseln razvoj medvojne Jugoslavije in državo pretvoril v svojo surovinsko bazo? Ter koliko je k temu pripomogla sprega med jugoslovanskimi vladajočimi razredi in tujim kapitalom, koliko pa je bila to neobhodna usoda nerazvite agrarne države na periferiji kapitalističnega sveta?
Od izdaje Splošne šolske naredbe, s katero je habsburška vladarica v svojih dednih deželah uvedla obvezno splošno osnovno šolstvo, letos mineva 250 let
Na osebni ravni gre pri materinski rani za nabor omejujočih prepričanj in vzorcev, ki izvirajo iz zgodnje dinamike z materjo in povzročajo težave na številnih področjih odraslega življenja
Spolna vzgoja v slovenskem izobraževalnem sistemu poteka medpredmetno, poudarek je na bioloških, reproduktivnih in javnozdravstvenih vidikih spolnosti. Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi raziskav in dejstev, o katerih se strinja znanstvena skupnost, priporoča celovito, sistematično in starosti otrok in mladih prilagojeno spolno vzgojo.
»Kdor na dan enakonočja stoji pred zahodnim vhodom v tempelj Angkor Wat v Kambodži, vidi, kako sonce vzhaja točno nad osrednjim stolpom templja,« opisuje vznemirljivo vsakoletno predstavo pred množico popotnikov, turistov in vernikov umetnostna zgodovinarka Mija Oter Gorenčič
Z dr. Irene Mislej o argentinski zgodovini, polni barakarskih naselij, bogatih veleposestnikov, gospodarskih razcvetov in kriz ter vojaških udarov in gverilskih bojev, pa tudi najrazličnejših usod tja izseljenih Slovencev
V Franciji so v ponedeljek zabeležili zgodovinski dan. Po dolgih letih boja za pravice žensk, so v francosko ustavo zapisali pravico do splava. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je tudi v Sloveniji zapisana v ustavi. Smo ena izmed redkih držav, kjer vlada velik družbeni konsenz glede pravice do splava, saj jo po zadnjih raziskavah podpira več kot 80 odstotkov ljudi. Z namenom, da bi pravica do splava postala zagotovljena na ravni Evropske unije, je nastala velika evropska kampanja za zaščito reproduktivnih pravic žensk. O ciljih kampanje in o pravici do splava kot temeljni človekovi pravici bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofonom gostila mag. Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec.
Če muzeji hranijo beninske brone in druge osupljive artefakte, ki so jih Evropejci naropali na brutalnih kolonialnih ekspedicijah po Afriki, mar to pomeni, da so naši templji civilizacije pravzaprav templji barbarstva?
Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.
Slovita indijska pisateljica Arundhati Roy v esejih, ki jih je zbrala v knjigi Azadi in ki so pred nedavnim izšli v slovenskem prevodu, izrisuje resnično zagatno sliko družbeno-političnih razmer v svoji domovini
Zakaj so si študentje protestniki s konca šestdesetih za svoj umetnostni izraz izbrali modernizem, ki je bil takrat star že pol stoletja? Kaj je to pomenilo za njihova revolucionarna prizadevanja in kaj za zgodovino umetnosti?
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?
O protislovjih meritokratične družbe, kot jih razriva satirična distopija znamenitega sociologa Michaela Younga, v kateri prav vsakdo v družbi zaseda mesto, ki mu pripada po sposobnostih in trudu
Radio Študent neprekinjeno deluje že od leta 1969. V več kot petdesetih letih delovanja je presegel vlogo študentskega ali skupnostnega medija ter v različnih obdobjih občutno krojil slovenski medijski prostor. Zgodovina te nekonvencionalne radijske postaje je sedaj popisana v knjigi, ki je izšla tik pred novim letom. O pomenu Radia Študent bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Intervju z raziskovalko dr. Rys Farthing, direktorico raziskovanja in politik pri Reset Tech
Zelo hitro po njenem razpadu smo Slovenci začeli na Avstro-Ogrsko gledati kot na »ječo narodov«, na zadnje vladajoče Habsburžane pa bolj ali manj kot na tuje vladarje, ki nam niso dopustili samobitnega narodnega razvoja. V 20-ih letih preteklega stoletja na primer v našem časopisju lahko zasledimo množico oznak, kot so »država mačeha«, »gnila habsburška dinastija, ki sedi na tilniku slovenskega naroda«, še nekaj let prej poveličevani Franc Jožef pa je opisan kot »habsburška zalega« in celo »eden največjih morilcev človeštva«. Kako in zakaj se je pri Slovencih, ki so, dokler je še obstajala, veljali za ene najbolj zvestih podanikov avstrijske monarhije in njene vladarske rodbine, odnos do Habsburžanov in njihovega vladanja tako korenito spremenil? Ter kako se je ta odnos razvijal v nadaljevanju 20. stoletja, ko so Habsburžani že dokončno izgubili prestol, vendar pa so kot posamezniki z Ottom von Habsburgom na čelu vendarle še imeli nekaj vpliva v evropskem političnem prostoru? To so nekatera od vprašanj, ki jih v nedavno izdani knjigi z naslovom V prah strti prestol: slovensko dojemanje habsburške dinastije v postimperialni dobi obravnava današnji gost oddaje Glasovi svetov, zgodovinar z mariborske Filozofske fakultete in ZRC Sazu dr. Andrej Rahten. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Zadnji habsburški vladar Karel z ženo Zito in sinom Ottom na kronanju v Budimpešti leta 1916, Wikipedija, javna last
Neveljaven email naslov