O zgodovini srbsko-albanskih odnosov v 20. stoletju

Že vso letošnjo jesen spremljamo novice o zaostrenih razmerah med Srbijo in Kosovom. Nazadnje, na primer, smo slišali o odločitvi uradne Prištine, da uvozne carinske dajatve na izdelke iz Srbije poveča za desetkrat. In če k temu prištejemo še raznovrstna poročila o policijskih racijah, političnih umorih in načrtih za vzpostavitev kosovske vojske, o čemer vse smo lahko brali samo v zadnjih nekaj mesecih, tedaj je jasno, da na Balkanu še vedno tli, da je stari srbsko-albanski spor še kako pri močeh, njegove razrešitve pa ni, kot se zdi, nikjer na obzorju. In vendar ne smemo misliti, da so napetosti v trikotniku med Beogradom, Prištino in Tirano edino naravno ali docela neizbežno stanje stvari. V tem smislu velja opozoriti, kakor v svoji monografiji Boj za Albanijo to stori tudi zgodovinar dr. Jurij Hadalin, raziskovalec na ljubljanskem Inštitutu za novejšo zgodovino in predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije, da so bili v zadnjem stoletju srbsko-albanski odnosi, odnosi med belim in črnim orlom torej, večino časa sicer res ledeni – a še zdaleč ne vselej tako. Med drugo svetovno vojno in v letih nemudoma po njej, denimo, so bili malodane prisrčni. Kakšna je torej kompleksna zgodovina, iz katere brsti grdi cvet današnjih napetosti med obema narodoma? – To vprašanje nas zaposluje tudi v tokratnih Glasovih svetov, v katerih pred mikrofonom gostimo prav dr. Jurija Hadalina.