Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Retradicionalizacija je ideološki in kulturni odgovor na neoliberalistični razkroj družbe
Na okrogli mizi z naslovom »Retradicionalizacija vrednot ali reinvencija tradicije«, ki so jo pripravili ob 25. obletnici ustanovitve Katadre za kulturologijo na Fakulteti zia družbene vede Univerze v Ljubljani, so sociologinja prof. dr. Milica Antič Gaber, socialna antropologinja izr. prof. dr. Karmen Šterk ter kulturologa prof. dr. Mitja Velikonja in prof. dr. Peter Stanković razpravljali o vzrokih, pojavnih oblikah in učinkih procesov kulturne retradicionalizacije. Pokazali so na širši kontekst teh procesov, to je politična in ekonomska restrukturacija v postsocializmu, ter na rabo oziroma zlorabo tradicij za nasprotovanje emancipatornim politikam in poglabljanje družbenih neenakosti.
Razpravo je Karmen Šterk začela z zastavljanjem po njenem ključnih vprašanj.
“Ali retradicionalizacija kot proces v Sloveniji je, ali je bolj odločna, hitrejša in škodlivejša kot je vselej bila in ali je nujno slaba?”
Retradicionalizacija po mnenju Petra Stankovića ni vračanje vsega, kar se je zgodilo v preteklosti. S tradicijo misli na otrodoksne skupnosti oziroma skupnosti z enim samim pogledom na svet, medtem ko mu modernost predstavlja prostor heterodoksije oziroma različnih pogledov na svet. Dosežki socializma se mu v tem smislu ne zdijo tradicija. Po njegovem je bilo to obdobje izrazit modernizacijski poriv za slovensko družbo, predvsem v vrednotnem in kulturnem smislu. In tako pravo nasprotje tradicije, ki se vrača in temelji na enem mišljenju, sumničavosti do drugačnosti, nestrpnosti do drugega, patriarhata in tako naprej.
“Retradicionalizacija v slovenski družbi obstaja, je slaba in je problem.”
Mitja Velikonja je diskusijo o retradicionalizaciji umestil v ideološke spremembe, ki so se zgodile v minulih 30 letih in so povezane s politično in ekonomsko restrukturalizacijo. Izpostavil je nujnost kontekstualizacije retradicionalizacije. Le tako lahko namreč odkrijemo dejanski vzrok, namen in doseg konkretnega sklicevanja na “tradicijo” v konkretnem času in prostoru. Retradicionalizacijo na kulturnem in ideološkem polju vidi kot odgovor za neoliberalizacijske procese na ekonomskem in političnem. Gre za razdružbeno stanje, za uničeno socialnost in za razkroj družbe. Vzrok za to je neoliberalizem. Do pojma retradicionalizacija pa je zadržan in predlaga drugačno poimenovanje za procese, ki smo jim priča:
“Po mojem mnenju je bolje govoriti o neotradicionalizaciji. Take tradicije nikoli ni bilo, nikoli ni obstajala. Je res iznanjdena v polnem pomenu besede. Ni regresija, ni povratek ampak pragmatična novost.”
Sociologinja Milica Antić Gaber je retradicionalizacijo analizirala z zornega kota spolov. Tradicija se ji ne zdi problematična, dokler se z njo ne začne utrjevati oziroma poglabljati različnih družbenih neenakosti. Zato nanjo ne gleda nujno kot na nekaj slabega. Socialistična tradicija je po njenem prineslal veliko dobrega za večjo enakost med spoli. Sklicevanje na tradicionalne vrednote je v povezavi s politikami enakosti spolov v Sloveniji problematično, opozicijski odnos med tradicionalnim in novim, današnjim in starim v družbi bi zato morali vedno razumeti v kontekstu vprašanj:
“Komu in kaj določeno novo ali tradicionalno prinaša, omogoča oziroma ohranja več pravičnosti, enakosti, dobrobiti – večim ali zgolj izbranim v družbi? Ali ustvarja ali ohranja določeno raven blaginje, ali jo izničuje? Ali se na ozadju tradicionalnih ali novih praks postavljajo prostori svobod, ali pa jo omejujemo, morda celo zapiramo oziroma odpravljamo?”
1083 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Retradicionalizacija je ideološki in kulturni odgovor na neoliberalistični razkroj družbe
Na okrogli mizi z naslovom »Retradicionalizacija vrednot ali reinvencija tradicije«, ki so jo pripravili ob 25. obletnici ustanovitve Katadre za kulturologijo na Fakulteti zia družbene vede Univerze v Ljubljani, so sociologinja prof. dr. Milica Antič Gaber, socialna antropologinja izr. prof. dr. Karmen Šterk ter kulturologa prof. dr. Mitja Velikonja in prof. dr. Peter Stanković razpravljali o vzrokih, pojavnih oblikah in učinkih procesov kulturne retradicionalizacije. Pokazali so na širši kontekst teh procesov, to je politična in ekonomska restrukturacija v postsocializmu, ter na rabo oziroma zlorabo tradicij za nasprotovanje emancipatornim politikam in poglabljanje družbenih neenakosti.
Razpravo je Karmen Šterk začela z zastavljanjem po njenem ključnih vprašanj.
“Ali retradicionalizacija kot proces v Sloveniji je, ali je bolj odločna, hitrejša in škodlivejša kot je vselej bila in ali je nujno slaba?”
Retradicionalizacija po mnenju Petra Stankovića ni vračanje vsega, kar se je zgodilo v preteklosti. S tradicijo misli na otrodoksne skupnosti oziroma skupnosti z enim samim pogledom na svet, medtem ko mu modernost predstavlja prostor heterodoksije oziroma različnih pogledov na svet. Dosežki socializma se mu v tem smislu ne zdijo tradicija. Po njegovem je bilo to obdobje izrazit modernizacijski poriv za slovensko družbo, predvsem v vrednotnem in kulturnem smislu. In tako pravo nasprotje tradicije, ki se vrača in temelji na enem mišljenju, sumničavosti do drugačnosti, nestrpnosti do drugega, patriarhata in tako naprej.
“Retradicionalizacija v slovenski družbi obstaja, je slaba in je problem.”
Mitja Velikonja je diskusijo o retradicionalizaciji umestil v ideološke spremembe, ki so se zgodile v minulih 30 letih in so povezane s politično in ekonomsko restrukturalizacijo. Izpostavil je nujnost kontekstualizacije retradicionalizacije. Le tako lahko namreč odkrijemo dejanski vzrok, namen in doseg konkretnega sklicevanja na “tradicijo” v konkretnem času in prostoru. Retradicionalizacijo na kulturnem in ideološkem polju vidi kot odgovor za neoliberalizacijske procese na ekonomskem in političnem. Gre za razdružbeno stanje, za uničeno socialnost in za razkroj družbe. Vzrok za to je neoliberalizem. Do pojma retradicionalizacija pa je zadržan in predlaga drugačno poimenovanje za procese, ki smo jim priča:
“Po mojem mnenju je bolje govoriti o neotradicionalizaciji. Take tradicije nikoli ni bilo, nikoli ni obstajala. Je res iznanjdena v polnem pomenu besede. Ni regresija, ni povratek ampak pragmatična novost.”
Sociologinja Milica Antić Gaber je retradicionalizacijo analizirala z zornega kota spolov. Tradicija se ji ne zdi problematična, dokler se z njo ne začne utrjevati oziroma poglabljati različnih družbenih neenakosti. Zato nanjo ne gleda nujno kot na nekaj slabega. Socialistična tradicija je po njenem prineslal veliko dobrega za večjo enakost med spoli. Sklicevanje na tradicionalne vrednote je v povezavi s politikami enakosti spolov v Sloveniji problematično, opozicijski odnos med tradicionalnim in novim, današnjim in starim v družbi bi zato morali vedno razumeti v kontekstu vprašanj:
“Komu in kaj določeno novo ali tradicionalno prinaša, omogoča oziroma ohranja več pravičnosti, enakosti, dobrobiti – večim ali zgolj izbranim v družbi? Ali ustvarja ali ohranja določeno raven blaginje, ali jo izničuje? Ali se na ozadju tradicionalnih ali novih praks postavljajo prostori svobod, ali pa jo omejujemo, morda celo zapiramo oziroma odpravljamo?”
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?
O protislovjih meritokratične družbe, kot jih razriva satirična distopija znamenitega sociologa Michaela Younga, v kateri prav vsakdo v družbi zaseda mesto, ki mu pripada po sposobnostih in trudu
Radio Študent neprekinjeno deluje že od leta 1969. V več kot petdesetih letih delovanja je presegel vlogo študentskega ali skupnostnega medija ter v različnih obdobjih občutno krojil slovenski medijski prostor. Zgodovina te nekonvencionalne radijske postaje je sedaj popisana v knjigi, ki je izšla tik pred novim letom. O pomenu Radia Študent bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Intervju z raziskovalko dr. Rys Farthing, direktorico raziskovanja in politik pri Reset Tech
Zelo hitro po njenem razpadu smo Slovenci začeli na Avstro-Ogrsko gledati kot na »ječo narodov«, na zadnje vladajoče Habsburžane pa bolj ali manj kot na tuje vladarje, ki nam niso dopustili samobitnega narodnega razvoja. V 20-ih letih preteklega stoletja na primer v našem časopisju lahko zasledimo množico oznak, kot so »država mačeha«, »gnila habsburška dinastija, ki sedi na tilniku slovenskega naroda«, še nekaj let prej poveličevani Franc Jožef pa je opisan kot »habsburška zalega« in celo »eden največjih morilcev človeštva«. Kako in zakaj se je pri Slovencih, ki so, dokler je še obstajala, veljali za ene najbolj zvestih podanikov avstrijske monarhije in njene vladarske rodbine, odnos do Habsburžanov in njihovega vladanja tako korenito spremenil? Ter kako se je ta odnos razvijal v nadaljevanju 20. stoletja, ko so Habsburžani že dokončno izgubili prestol, vendar pa so kot posamezniki z Ottom von Habsburgom na čelu vendarle še imeli nekaj vpliva v evropskem političnem prostoru? To so nekatera od vprašanj, ki jih v nedavno izdani knjigi z naslovom V prah strti prestol: slovensko dojemanje habsburške dinastije v postimperialni dobi obravnava današnji gost oddaje Glasovi svetov, zgodovinar z mariborske Filozofske fakultete in ZRC Sazu dr. Andrej Rahten. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Zadnji habsburški vladar Karel z ženo Zito in sinom Ottom na kronanju v Budimpešti leta 1916, Wikipedija, javna last
Zgodovina slovenskega seznanjanja z Japonsko je zgodba o osupljivo hitrem napredovanju in poglabljanju globalizacije, ki pa vendar nikoli ne poteka premočrtno, saj jo spremljajo tudi predsodki in nerazumevanje
Kakšna je umetnost za pozitivno družbeno spremembo? S tem se ukvarjajo v Zavodu APIS, kjer se posvečajo raziskovanju vprašanja kakšen je transformativni potencial ustvarjalnosti in umetnosti za posameznika in družbo. Zavedajo se, da brez idealov in nečesa, kar se v nekem trenutku zdi nedosegljivo in utopično, ni družbenih preskokov naproti človečnosti in boljšem jutri. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je zato v tokratnih Glasovih svetov gostila Romano Zajec, ustanoviteljico in programsko vodjo Zavoda APIS ter Manco Juvan, mednarodno priznano in nagrajevano fotografinjo pa tudi direktorico in vodjo projektov v APIS-u.
Vsaka tretja ženska v Evropi je imela izkušnjo fizičnega nasilja, vsaka druga je bila žrtev psihičnega nasilja, spolno nasilje nad ženskami je tako vseprisotno a hkrati skrito, da uradni podatki o obsegu spolnega nasilja niso reprezentativni, saj še vedno zelo majhen delež žrtev nasilje tudi prijavi. V Sloveniji ni nič drugače, nasilje se povečuje, beležimo tudi porast najhujših nasilnih dejanj, femicidov in največ nasilja se še vedno zgodi v družinskem okolju. Kaj kot družba delamo narobe, da se nasilje povečuje? Kako je nasilje povezano z vse bolj glasnimi težnjami po retradicionalizaciji družbe in poskusi kratenja pravic žensk? Kako na nasilje vpliva vzgoja prepredena s spolnimi stereotipi? Zakaj deklice še vedno učimo, da morajo biti pridne in podredljive? Kakšno vlogo igra pri reproduciranju nasilja izobraževalni sistem? In kaj vse bi morala naredit država, da do nasilja sploh ne bi prihajalo? Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami je voditeljica in avtorica oddaje Glasovi svetov Tita Mayer, o vseh navedenih vidikih problematike nasilja v družbi, govorila s sociologinjo in raziskovalko dr. Jasno Podreka.
Ko je bil na današnji dan pred točno 60-imi leti v Dallasu ubit 35. predsednik Združenih držav Amerike, je bilo seveda vsem jasno, da gre za velik zgodovinski dogodek. In vendar si v tistem trenutku verjetno nihče ni predstavljal, da bo smrt Johna F. Kennedyja še desetletja kasneje tako intenzivno burila duhove, da bo vedno znova polnila časopise, da bo o njej napisanih na tisoče knjig, posneta nepregledna vrsta filmov in oblikovanih neskončno različnih teorij, kaj se je pravzaprav tistega dne zgodilo in kdo stoji za vsem skupaj. Še več, marsikdo bi rekel, da prav atentat na Kennedyja predstavlja prvo veliko zarezo v zaupanje ameriških državljanov v lastno državo, njene institucije in pravni sistem ter zanesljivost neke splošno posredovane razlage resničnosti - zarezo, ki je do danes verjetno postala že kar neke vrste prepad. O tem, kakšne spremembe je Kennedyjeva smrt sprožila v ameriški družbi in v kolikšni meri lahko njen vpliv čutimo še danes, bomo v tokratnih Glasovih svetov govorili z novinarjem in publicistom dr. Alijem Žerdinom, avtorjem dokumentarne razstave ob 60. obletnici Kennedyjeve smrti, ki je bila do nedavno na ogled v Cankarjevem domu, ter z dvema kulturologoma, dr. Karmen Šterk z ljubljanske Fakultete za družbene vede in urednikom revije Razpotja dr. Blažem Kosovelom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Danes skorajda ne moremo odpreti medija, ne da bi zasledili vsaj eno novico, ki opozarja na krivice, ki se v naši družbi dogajajo ženskam, tudi v zgodovinopisju pa se vedno več pozornosti posveča temu, kako so v določenih obdobjih živele ženske. In vendar se zdi, da avtorji, v želji po tem, da bi opozorili na pogosto spregledane nepravičnosti, ženske velikokrat prikazujejo kot zgolj nemočne žrtve in ob tem pozabljajo, da so te, in so vedno bile, vendarle obenem tudi akterke. Tega poenostavljenega pogleda nikakor ni mogoče očitati tokratni gostji Glasov svetov, zgodovinarki dr. Mateji Ratej. Ta se namreč v svoji najnovejši knjigi z naslovom Rožengrunt: žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama življenju kmečkih žensk s težkim socialnim položajem približa skozi kazenske spise, ki po eni strani res kažejo na nepravično in patriarhalno strukturo takratne družbe, po drugi strani pa razkrivajo tudi resnično hude zločine, skozi katere so posameznice včasih poiskale izhod iz svoje težke situacije. Vse skupaj pa - morda najpomembneje - seveda na koncu ne priča le o teh kočarskih ženskah, ampak tudi o širšem gospodarskem, socialnem in političnem kontekstu prve Jugoslavije, v katerem so se odvijala njihova življenja in življenja njihovih bližnjih. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Botanika je, kot kaže, tista pionirska naravoslovna disciplina, s katero je moderna, na eksperimentu in opazovanju utemeljena znanost v slovenskem kulturnem oziroma intelektualnem prostoru sploh dobila domovinsko pravico
Psihologinja Andreja Avsec in nevrolog Zvezdan Pirtošek o svetlih in temnih plateh empatije
Že več kot dva tedna, odkar je palestinsko gibanje Hamas izvedlo nepričakovano obsežen napad na Izrael, se naslovnice časopisov po vsem svetu polnijo s prizori spopadov in množicami civilnih žrtev, pa tudi vnovičnimi povzemanji ozadja dolgotrajnega konflikta med Izraelci in Palestinci. A kakor ima svojo zgodovino ta spor sam, ima svojo zgodovino tudi odnos ostalih držav do palestinsko-izraelskega konflikta. Prav košček te preteklosti bomo skušali osvetliti v tokratnih Glasovih svetov, ko se bomo spraševali o pogledu naše nekdanje države na to nenehno bližnjevzhodno krizno žarišče. O tem, zakaj je bila Jugoslavija nekje od 70-ih let naprej izredno naklonjena Palestincem oziroma predvsem Palestinski osvobodilni organizaciji - ki je bila vse od leta 1974 tako s strani arabskih držav kot gibanja neuvrščenih tudi uradno priznana za edinega legitimnega predstavnika palestinskega naroda in je v tem kontekstu istega leta dobila celo status opazovalke v Združenih narodih - ter o tem, kako je to sodelovanje v resnici potekalo, bomo govorili z mladim raziskovalcem na Oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete Žigo Smoličem. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: dolgoletni voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat in Josip Broz Tito
So estetski posegi na vulvi v isti kategoriji kot pohabljanje ali rezanje ženskih spolovil?
Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Tita Mayer.
V času, ko bodo posledice podnebne krize vse bolj pogoste, so mesta pred izzivom, kako ustvariti varen prostor za kakovostno bivanje, ki bo zadovoljeval estetske standarde, zagotavljal socialno in kulturno raznolikost ter ponujal trajnostne okoljske in ekonomske rešitve. Tudi Ljubljano čakajo številne naloge. Ali pri trajnostnem urbanizmu zamujamo, ima stroka dovolj glasu, je javnost vključena v odločanje o tem, v kakšnem mestu bi radi živeli? O tem v tokratni oddaji Glasovi svetov z doktorico Majo Simoneti z Inštituta za politike prostora.
Hiter razvoj novih tehnologij je obljubljal marsikaj, a smo se tako kot z vsako novo tehnologijo najprej precej močno opekli, preden smo se naučili, kako jo uporabljati brez škodljivih posledic. Potem ko je Evropska unija sprejela splošno uredbo o varovanju osebnih podatkov, akt o digitalnih trgih in akt o digitalnih storitvah, sta zdaj na vrsti akt o umetni inteligenci in uredba za preprečevanje spolne zlorabe otrok. Vendar domače in tuje nevladne organizacije opozarjajo na negativne posledice predlogov. Če bosta sprejeta v trenutni obliki, bosta uzakonila množični nadzor komunikacij na spletu, oslabila kibernetsko varnost in z zmotljivimi, diskriminatornimi in rasističnimi orodji umetne inteligenca množično kršila človekove pravice na področju kazenskega pregona, nacionalne varnosti in nadzora migracij, opozarjajo v koaliciji nevladnih organizacij, ki jo sestavljajo Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenije, Zavod Krog, Mirovni inštitut, Slovenska filantropija, Zavod Emma in Državljan D. O umetni inteligenci in človekovih pravicah smo se pogovarjali v tokrati oddaji Glasovi svetov, problematiko so nam predstavile Maja Cimerman iz Danes je nov dan, direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel in Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Dr. Andrej Šmuc: »Zmotno je mišljenje, da je bila klima v preteklosti enotna. Obstajale so tudi zelo brutalne klimatske spremembe.«
Neveljaven email naslov