Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga govorimo o burnih 200 letih obstoja moderne Grške države, zaznamovane z idejo o lastni veličastni preteklosti in vse prevečkrat soočene s kruto realnostjo vojn, notranjih napetosti, preseljevanj, gopodarskih kriz in podrejenosti večjim geopolitičnim silam
Ko govorimo o grški zgodovini, se praviloma osredotočamo na velike figure grške antike, kot so Homer, Sokrat ali Aleksander Veliki, pred očmi se nam prikažejo ostanki čudovite antične arhitekture - misli nam, skratka, skorajda nezavedno uhajajo dve tisočletji v preteklost. Čeprav antična Grčija že stoletja navdihuje zahodno kulturo, pa presenetljivo malo vemo o sodobni Grčiji, ki je še največ naše pozornosti v zadnjih desetletjih dobila med finančno-gospodarsko krizo po letu 2008, v kateri so mediji Grke prikazali bodisi kot lene in skorumpirane člane Evropske unije bodisi kot nemočno žrtev nemške in francoske politike - v vsakem primeru podobi, ki sta daleč od antične veličine. In vendar je ta primerjava v marsičem povsem nesmiselna, moderna Grčija pa - čeprav je polna čudovitih antičnih ostankov - v resnici nosi svojo lastno zgodovino, ki je verjetno tesneje povezana z evropsko in svetovno zgodovino zadnjih nekaj stoletij, kot pa z dogodki, ki so se na njenem prostoru odvijali tisočletja nazaj. Kako in kdaj se je torej sploh začela oblikovati moderna nacionalna zavest Grkov, ki so vse od 15. stoletja živeli pod osmansko vladavino? Kako je na začetku 19. stoletja nastala grška država in kako se je spreminjala v naslednjih dvesto letih, ki so jih zaznamovali razpad Osmanskega imperija, dve balkanski in dve svetovni vojni, množična preseljevanja, hladnovojna trenja ter oblikovanje in širitev Evropske unije? In kako so, nenazadnje, Grki znotraj vseh teh pretresov spreminjali pogled na same sebe, tudi v odnosu do svoje antične dediščine? O tovrstnih vprašanjih se bomo ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga, ki je lani izšla pri Založbi univerze v Ljubljani, pogovarjali s prevajalko dela, dr. Jernejo Kavčič z Oddelka za klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore.
1076 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga govorimo o burnih 200 letih obstoja moderne Grške države, zaznamovane z idejo o lastni veličastni preteklosti in vse prevečkrat soočene s kruto realnostjo vojn, notranjih napetosti, preseljevanj, gopodarskih kriz in podrejenosti večjim geopolitičnim silam
Ko govorimo o grški zgodovini, se praviloma osredotočamo na velike figure grške antike, kot so Homer, Sokrat ali Aleksander Veliki, pred očmi se nam prikažejo ostanki čudovite antične arhitekture - misli nam, skratka, skorajda nezavedno uhajajo dve tisočletji v preteklost. Čeprav antična Grčija že stoletja navdihuje zahodno kulturo, pa presenetljivo malo vemo o sodobni Grčiji, ki je še največ naše pozornosti v zadnjih desetletjih dobila med finančno-gospodarsko krizo po letu 2008, v kateri so mediji Grke prikazali bodisi kot lene in skorumpirane člane Evropske unije bodisi kot nemočno žrtev nemške in francoske politike - v vsakem primeru podobi, ki sta daleč od antične veličine. In vendar je ta primerjava v marsičem povsem nesmiselna, moderna Grčija pa - čeprav je polna čudovitih antičnih ostankov - v resnici nosi svojo lastno zgodovino, ki je verjetno tesneje povezana z evropsko in svetovno zgodovino zadnjih nekaj stoletij, kot pa z dogodki, ki so se na njenem prostoru odvijali tisočletja nazaj. Kako in kdaj se je torej sploh začela oblikovati moderna nacionalna zavest Grkov, ki so vse od 15. stoletja živeli pod osmansko vladavino? Kako je na začetku 19. stoletja nastala grška država in kako se je spreminjala v naslednjih dvesto letih, ki so jih zaznamovali razpad Osmanskega imperija, dve balkanski in dve svetovni vojni, množična preseljevanja, hladnovojna trenja ter oblikovanje in širitev Evropske unije? In kako so, nenazadnje, Grki znotraj vseh teh pretresov spreminjali pogled na same sebe, tudi v odnosu do svoje antične dediščine? O tovrstnih vprašanjih se bomo ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga, ki je lani izšla pri Založbi univerze v Ljubljani, pogovarjali s prevajalko dela, dr. Jernejo Kavčič z Oddelka za klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Življenje človeka ali finančna in ekonomska transakcija? Gostji sta dr. Nina Vodopivec, ki se veliko ukvarja z vidiki dela, predvsem v tekstilni industriji in Eva Matjaž, ki zelo dobro pozna stanje na področju kulture in pasti transformacije kulturnega delavca v samostojnega podjetnika.
Na kakšen način so ekonomijo naše nekdanje države obvladovale monopolne strukture tujega kapitala, ki je namerno zaviral smiseln razvoj medvojne Jugoslavije in državo pretvoril v svojo surovinsko bazo? Ter koliko je k temu pripomogla sprega med jugoslovanskimi vladajočimi razredi in tujim kapitalom, koliko pa je bila to neobhodna usoda nerazvite agrarne države na periferiji kapitalističnega sveta?
Od izdaje Splošne šolske naredbe, s katero je habsburška vladarica v svojih dednih deželah uvedla obvezno splošno osnovno šolstvo, letos mineva 250 let
Na osebni ravni gre pri materinski rani za nabor omejujočih prepričanj in vzorcev, ki izvirajo iz zgodnje dinamike z materjo in povzročajo težave na številnih področjih odraslega življenja
Spolna vzgoja v slovenskem izobraževalnem sistemu poteka medpredmetno, poudarek je na bioloških, reproduktivnih in javnozdravstvenih vidikih spolnosti. Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi raziskav in dejstev, o katerih se strinja znanstvena skupnost, priporoča celovito, sistematično in starosti otrok in mladih prilagojeno spolno vzgojo.
»Kdor na dan enakonočja stoji pred zahodnim vhodom v tempelj Angkor Wat v Kambodži, vidi, kako sonce vzhaja točno nad osrednjim stolpom templja,« opisuje vznemirljivo vsakoletno predstavo pred množico popotnikov, turistov in vernikov umetnostna zgodovinarka Mija Oter Gorenčič
Z dr. Irene Mislej o argentinski zgodovini, polni barakarskih naselij, bogatih veleposestnikov, gospodarskih razcvetov in kriz ter vojaških udarov in gverilskih bojev, pa tudi najrazličnejših usod tja izseljenih Slovencev
V Franciji so v ponedeljek zabeležili zgodovinski dan. Po dolgih letih boja za pravice žensk, so v francosko ustavo zapisali pravico do splava. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je tudi v Sloveniji zapisana v ustavi. Smo ena izmed redkih držav, kjer vlada velik družbeni konsenz glede pravice do splava, saj jo po zadnjih raziskavah podpira več kot 80 odstotkov ljudi. Z namenom, da bi pravica do splava postala zagotovljena na ravni Evropske unije, je nastala velika evropska kampanja za zaščito reproduktivnih pravic žensk. O ciljih kampanje in o pravici do splava kot temeljni človekovi pravici bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofonom gostila mag. Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec.
Če muzeji hranijo beninske brone in druge osupljive artefakte, ki so jih Evropejci naropali na brutalnih kolonialnih ekspedicijah po Afriki, mar to pomeni, da so naši templji civilizacije pravzaprav templji barbarstva?
Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.
Slovita indijska pisateljica Arundhati Roy v esejih, ki jih je zbrala v knjigi Azadi in ki so pred nedavnim izšli v slovenskem prevodu, izrisuje resnično zagatno sliko družbeno-političnih razmer v svoji domovini
Zakaj so si študentje protestniki s konca šestdesetih za svoj umetnostni izraz izbrali modernizem, ki je bil takrat star že pol stoletja? Kaj je to pomenilo za njihova revolucionarna prizadevanja in kaj za zgodovino umetnosti?
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?
O protislovjih meritokratične družbe, kot jih razriva satirična distopija znamenitega sociologa Michaela Younga, v kateri prav vsakdo v družbi zaseda mesto, ki mu pripada po sposobnostih in trudu
Radio Študent neprekinjeno deluje že od leta 1969. V več kot petdesetih letih delovanja je presegel vlogo študentskega ali skupnostnega medija ter v različnih obdobjih občutno krojil slovenski medijski prostor. Zgodovina te nekonvencionalne radijske postaje je sedaj popisana v knjigi, ki je izšla tik pred novim letom. O pomenu Radia Študent bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Intervju z raziskovalko dr. Rys Farthing, direktorico raziskovanja in politik pri Reset Tech
Zelo hitro po njenem razpadu smo Slovenci začeli na Avstro-Ogrsko gledati kot na »ječo narodov«, na zadnje vladajoče Habsburžane pa bolj ali manj kot na tuje vladarje, ki nam niso dopustili samobitnega narodnega razvoja. V 20-ih letih preteklega stoletja na primer v našem časopisju lahko zasledimo množico oznak, kot so »država mačeha«, »gnila habsburška dinastija, ki sedi na tilniku slovenskega naroda«, še nekaj let prej poveličevani Franc Jožef pa je opisan kot »habsburška zalega« in celo »eden največjih morilcev človeštva«. Kako in zakaj se je pri Slovencih, ki so, dokler je še obstajala, veljali za ene najbolj zvestih podanikov avstrijske monarhije in njene vladarske rodbine, odnos do Habsburžanov in njihovega vladanja tako korenito spremenil? Ter kako se je ta odnos razvijal v nadaljevanju 20. stoletja, ko so Habsburžani že dokončno izgubili prestol, vendar pa so kot posamezniki z Ottom von Habsburgom na čelu vendarle še imeli nekaj vpliva v evropskem političnem prostoru? To so nekatera od vprašanj, ki jih v nedavno izdani knjigi z naslovom V prah strti prestol: slovensko dojemanje habsburške dinastije v postimperialni dobi obravnava današnji gost oddaje Glasovi svetov, zgodovinar z mariborske Filozofske fakultete in ZRC Sazu dr. Andrej Rahten. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Zadnji habsburški vladar Karel z ženo Zito in sinom Ottom na kronanju v Budimpešti leta 1916, Wikipedija, javna last
Neveljaven email naslov