Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prazgodovinska keramika ponuja enega najbolj bogatih vpogledov v življenje ljudi v oddaljenih tisočletjih. V njej so vpisane sledi obdobij razcveta in spet težjih časov. Razkriva spremembe v načinu življenja in v prehranskih navadah. Denimo: način priprave hrane, ki mu še danes pravimo 'pod peko', se je pojavil v pozni bakreni dobi. To vemo, ker se med arheološkimi najdbami kar nenadoma pojavijo ustrezne posode.
Keramika lahko tudi razkrije, kaj vse so starodavni lončarji primešali glini, da so dobili želene lastnosti za prav določeno rabo. S poustvarjanjem načina, kako so v pozni bakreni in zgodnji železni dobi pripravljali glino in kako so pekli lončevino, arheologinja doc. dr. Manca Vinazza z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s kolegi in študenti odkriva nove podrobnosti o starih tehnikah, starih tehnologijah in materialni kulturi naših oddaljenih prednikov. Zanimivemu vpogledu v preteklost, ki se tako odpira, se bomo posvetili v tokratnih Glasovih svetov.
Foto: Kuhanje na ognjišču. Replike pozno bronastodobnih posod. Vir: M. Vinazza
1084 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Prazgodovinska keramika ponuja enega najbolj bogatih vpogledov v življenje ljudi v oddaljenih tisočletjih. V njej so vpisane sledi obdobij razcveta in spet težjih časov. Razkriva spremembe v načinu življenja in v prehranskih navadah. Denimo: način priprave hrane, ki mu še danes pravimo 'pod peko', se je pojavil v pozni bakreni dobi. To vemo, ker se med arheološkimi najdbami kar nenadoma pojavijo ustrezne posode.
Keramika lahko tudi razkrije, kaj vse so starodavni lončarji primešali glini, da so dobili želene lastnosti za prav določeno rabo. S poustvarjanjem načina, kako so v pozni bakreni in zgodnji železni dobi pripravljali glino in kako so pekli lončevino, arheologinja doc. dr. Manca Vinazza z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s kolegi in študenti odkriva nove podrobnosti o starih tehnikah, starih tehnologijah in materialni kulturi naših oddaljenih prednikov. Zanimivemu vpogledu v preteklost, ki se tako odpira, se bomo posvetili v tokratnih Glasovih svetov.
Foto: Kuhanje na ognjišču. Replike pozno bronastodobnih posod. Vir: M. Vinazza
O družbeni, ekonomski in politični situaciji v Braziliji ter širših geopolitičnih trendih v Latinski Ameriki
Veleblagovnica Globus – ena najbolj prepoznavnih stavb v Kranju, letos praznuje 50. let. Je delo enega vodilnih protagonistov modernistične arhitekture s področja nekdanje Jugoslavije, velikega slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja. Globus je že ob odprtju, avgusta leta 1972 vzbudil veliko pozornosti, tudi zaradi uporabe kortena, tedaj novega materiala v gradbeništvu oziroma arhitekturi v Jugoslaviji. In stavba, s tem značilnim površinskim slojem rje je danes pravzaprav zapisana v DNK Kranjčanov.O Globusu, njegovi gradnji, zgodovini, vplivu, simbolnem pomenu, revitalizacijski prenovi in navsezadnje o Ravnikarjevi arhitekturno-urbanistični viziji gorenjske prestolnice – Kranja, pa v tokratnih Glasovih svetov. Z Ravnikarjevo študentko/diplomantko in sodelavko, arhitektko Majdo Kregar in avtorico razstave v Mestni knjižnici Kranj (Globus- prvih 50 let) - Petro Puhar se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič
Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami, ki se bodo kakor vsako leto pričeli 25. novembra, bomo v tokratni oddaji Glasovi svetov spregovorili o tem, zakaj je nasilje družbeni in sistemski problem, kakšni stereotipi še vedno prevladujejo glede nasilja in kako smo vsi soodgovorni za ustvarjanje družbe brez nasilja. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo programa SOS telefon Dalido Horvat.
Kako so iz vzhodnoalpskih Slovanov v počasnem zgodovinskem procesu nastali Kranjci, Štajerci, Goričani in Korošci in kako potem iz njih moderni Slovenci?
S poznavalko paleolitika o življenju neandertalcev in o najdbah, ki nam o njih govorijo
Letos mineva šestdeset let od kubanske raketne krize, ki je svet pahnila na rob jedrske katastrofe.
V začetku oktobra so v Ljubljani ustanovili sindikat za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, ki bo združeval delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Ti večinoma delujejo kot zunanji izvajalci javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij, kar pa pogosto pomeni, da delajo kot poceni ali celo brezplačna delovna sila. To prakso je treba nemudoma prekiniti, le z združevanjem in povezovanjem pa bodo izboljšali pogajalski položaj delavcev. V kulturno-ustvarjalnem sektorju dela cela paleta ljudi iz različnih poklicev, ki so zaradi večinoma prekarnih oblik dela povsem nezaščiteni. Slišali bomo pogovor z dvema vidnima članoma novoustanovljenega sindikata Zasuk. To sta Eva Matjaž in Andraž Mali. Prva je dolgoletna raziskovalka razmer na trgu dela v kreativnem sektorju, drugi pa odličen poznavalec delavskega organiziranja in povezovanja. Glasove svetov je pripravil Miha Žorž.
Komunikacija v sodobni digitalizirani družbi poteka kjerkoli in kadarkoli. Pošiljamo si tekstovna sporočila, delimo fotografije in se pogovarjamo prek videoklicev. Tako kot druge vidike vsakdanjega življenja tudi sodobna partnerska razmerja močno zaznamuje tehnologija, ki pa je v resnici že od nekdaj del intimne komunikacije. Če so bili prvi ženitni posrednik časopisi z osebnimi oglasi, imajo to vlogo danes aplikacije za pametne telefone, ki so izjemno priljubljeno in razširjeno orodje za spoznavanje ljudi in dogovarjanje za intimna srečanja. Tinder, Grinder, Badoo, Bumble, Her, Feeld – tukaj uporabnice in uporabniki v Sloveniji izbirajo potencialne intimne partnerke in partnerje. Kako? To raziskuje Anamarija Šiša, doktorska študentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.
17. oktobra bomo obeležili peto obletnico gibanja #MeToo, ki je razkrilo strukturo spolnega nasilja nad ženskami in povzročilo globalne spremembe v dojemanju nasilja zaradi spola. V teh dneh pa minevajo tudi dobri trije meseci po razveljavitvi primera Roe vs. Wade v Združenih državah Amerike, ki je ženskam omogočal pravico do abortusa in dve leti odkar je Poljska vlada sprejela zakon, ki je ženskam skoraj popolnoma odvzel pravico do odoločanja o lastnem telesu. Reproduktivne pravice žensk pa restriktivne politike zmanjšujejo tudi drugod. Poleg že omenjenih Združenih držav Amerike in Poljske velja opozoriti na Madžarsko, Hrvaško in Italijo. Kljub neokonservativnim gibanjem in politikam nekaterih držav, pa se upor žensk proti nasilju in proti kršenju njihovih pravic nadaljuje. Več o položaju žensk v oddaji Glasovi svetov, z gostjo Niko Kovač in voditeljico oddaje Tito Mayer.
So desničarski voditelji, ki na različnih koncih sveta danes zasledujejo avtoritarne politike, res fašisti, kakor jim očitajo na levici, ali pa se njihova ideologija vendar pomembno loči od tiste iz 30. let 20. stoletja?
Fotografske podobe nas spremljajo vsak dan in nam zavestno in nezavedno oblikujejo misli, občutja, pogled na svet. Ali kot je zapisala znamenita Susan Sontag, »fotografije nas učijo novega vizualnega koda, s tem pa spreminjajo in širijo naše pojme o tem, kaj je vredno pogleda in kaj imamo pravico gledati«. Vsaka fotografija ima v sebi sporočilno vrednost in tokrat nas bo zanimalo, kaj nam s svojimi fotografskimi deli sporočajo oziroma so poskušale sporočiti ene najbolj znanih svetovnih fotografinj. V svetu fotografije, ki je še vedno pretežno moški poklic je kar nekaj žensk, fotografinj, ki sodijo v sam svetovni vrh fotografske umetnosti, tudi reportažne. Kako so gledale na svet, v čem se njihov pogled razlikuje od moških kolegov? Mnoge med njimi so bile izrazite humanistke, socialno občutljive, zelo samosvoje in zavezane svobodi, predvsem kreativni, pa vendar – kje so se morale ukloniti, vliti v stereotipni kalup patriarhalnemu modusu operandi, ki še vedno vlada svetu? "Fotoaparat je instrument, ki nas uči, kako videti življenje brez aparata" je nekoč izjavila Dorothea Lang, ameriška fotografinja, ki je zaslovela s svojo znamenito serijo fotografij migrantske matere, družine, posnete v času velike gospodarske krize. Fotografinja Letizia Battaglia, tudi ena najvidnejših intelektualk naše dobe, pa je s fotoaparatom v roki pripovedovala ne le zgodbo Sicilije in cosa nostre, temveč vse Italije. Za debato o znamenitih velikih ženskah pretekle in sodobne fotografije je avtorica oddaje in voditeljica Liana Buršič gostila dr. Marijo Skočir, višjo kustosinja, vodjo alerije Jakopič in galerije Vžigalica ter Manco Juvan, mednarodno priznano fotografinja, fotoreporterko.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Stečki, nagrobni spomeniki, kamni, za katere je nekdaj veljalo, da so del pogrebne kulture bogomilov, v resnici pripadajo zelo mešani tradiciji kulturno, etnično in versko zelo pestri in pluralni družbi, ki je živela na področju zahodnega Balkana od 12. do 16. stoletja, predvsem na ozemlju Bosne in Hercegovine. Poleg tega, da ta fenomen, ki v tistem obdobju težko najde par kje drugje v Evropi, prepleta različna izročila, je veliko raznolikosti tudi v podobah nagrobnikov. Strokovnjaki različnih področji, zgodovinarji, arheologi, krajinarji, umetnostni zgodovinarji, geologi in drugi, ugotavljajo tudi širino in prepletenost »estetskega izražanja, pisave in jezikov«, kot so zapisali sodelujoči v mednarodnem projektu Dežela stečkov: multikulturna družbena slika srednjeveške Hercegovine, v katerega so vključeni tudi raziskovalci z ZRC SAZU v Ljubljani. Magda Tušar se je že za oddajo Kulturni fokus na daljavo pogovarjala z dr. Sašo Čaval, arheologinjo, ki projekt tudi vodi, (med drugim aktivno deluje na Univerzi v Stanfordu iz San Francisca) in z dr. Lucijo Grahek, arheologinjo z ZRC SAZU, ki je bila gostja v studiu. Dr. Monika Milosavljevič, tudi arheologinja, ki sodeluje pri raziskavah na terenu, sicer pa deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu, pa v zvezi s presenečenji, da je v določenih srednjeveških obdobjih na Balkanu vladala tako raznovrstnost kot homogenost različnih kulturnih skupin, pravi, da bi morali fokus preteklosti in sedanjosti videti v socialnem življenju, namesto da podlegamo nacionalističinim in političnim zlorabam. Tudi antropološka in arheološka znanost sta bili nekdaj dekli ideoloških potreb. Še pred desetletji so v teh skupnostih nastajale prikrite rasistične ideologije ...
4. septembra smo obeležili svetovni dan spolnega zdravja, ki je pod sloganom »Let's talk pleasure« oziroma "Pogovarjajmo se o užitku" poudaril pomen užitka za seksualno dobrobit vsake osebe. Svetovna zdravstvena organizacija je izpostavila, da na spolno zdravje vpliva kakovost, varnost in spoštovanje v vseh vrstah odnosov – najprej do samega sebe, do drugih posameznic in posameznikov, v družinah, med prijatelji in nenazadnje v družbi, v kateri živimo. Spolne in seksualne norme pomembno vplivajo na naše izkušnje, zato je za spolno zdravje izjemno pomembno spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Eden največjih tabujev v sodobni digitalizirani in seksualnlizirani družbi je presenetljivo še vedno pogovor o spolnosti, telesu, čustvih, užitku. To naslavlja razstava Približevanja, ki sta jo na povabilo kustosinje Irene Čerčnik v Centru sodobnih umetnosti Celje v Galeriji Račka pripravili umetnici Mojca Senegačnik in Andreja Džakušič. Raziskovali sta željo in užitek onkraj družbenih predsodkov, pričakovanj in normativov, ustvarili prostor približevanja drugemu in drugačnemu ter deljenja pisane palete izkušenj, ki segajo v različna življenjska obdobja in situacije. Z umetnicama smo se pogovarjali za tokratno oddajo Glasovi svetov, vabimo vas v našo družbo.
V množici digitalnih vsebin je vse težje uzreti širšo sliko.
Skrb za ostarele člane skupnosti je pri človeštvu seveda prisotna že od nekdaj. In vendar se načini, kako družbe poskrbijo za tiste, ki zaradi svoje starosti ne morejo več delati, skozi zgodovino močno spreminjajo. V tem smislu verjetno lahko rečemo, da je enega največjih pretresov v evropski socialni zgodovini povzročila intenzivna industrializacija od 19. stoletja naprej, zaradi katere so se množice ostarelih delavcev – ki so s selitvijo v mesta izgubile zaščito lokalnih družinskih ali vaških skupnosti – v starosti ostajale dobesedno na cesti, skrb za ta pereč socialni problem pa je vse bolj postajal vprašanje države in ne ožje skupnosti vsakega posameznika. No, če se je po vrsti poskusov uvedbe nekakšnih pokojninskih zavarovanj – ki pa dolgo niso vključevala vseh delavcev – zdelo, da je po drugi svetovni vojni vzpostavljeni univerzalni pokojninski sistem dokončno rešil vprašanje, kako ostarelim omogočiti dostojno življenje tudi v moderni industrializirani družbi, pa se je v zadnjih desetletjih pokazalo, da nas tudi ta pokojninski model ne bo spremljal večno. O tem, s kakšnimi težavami se evropski pokojninski sistemi v luči spremenjenih demografskih in ekonomskih razmer srečujejo v času od konca hladne vojne, zakaj so nacionalne države na področju socialnih politik v tem času vedno več moči prepustile zunanjim, nadnacionalnim institucijam ter kakšne pokojninske modele so te institucije narekovale v različnih obdobjih, bomo v tokratnih Glasovih svetov govorili s poznavalcev evropskih socialnih politik dr. Igorjem Guardiancichem, asistentom na oddelku za politične vede, pravo in mednarodne odnose na Univerzi v Padovi. Foto: Pixabay
"Slab okus je mnogo bolj vzemirljiv od dobrega" Ta v otroštvu plah deček iz premožne berlinske judovske družine, si je svoj prvi fotoaparat kupil z žepnino pri dvanajstih letih in njegova prva fotografija je bila - radijski stolp. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli za Helmuta Newtona - fotografskega voajerja, ki je bil barvno slep in je zelo redko delal v studiu, raje je fotografiral v hotelih, bazenih in seveda na ulicah. Zaslovel je s provokativnimi in subverzivnimi fotografijami žensk, ki še danes burijo duhove in razdvajajo, češ - je bil zgolj seksist in mizoginist ali je ženske oboževal in s svojimi fotografijami le nastavljal ogledalo mizogini družbi? Interpretacije so seveda različne in tokrat bosta svoje videnje tega nedvomno velikega mojstra modne fotografije, njegovega življenja ter dela, podala Barbara Čeferin, fotografinja in lastnica ter vodja prve zasebne galerije specializirane za umetniško/avtorsko fotografijo pri nas - Galerija Fotografija in Fulvio Grisoni, priznani modni fotograf, ki je s Helmutom Newtonom tudi osebno sodeloval. V pogovoru z avtorico oddaje Liano Buršič
V tokratni oddaji Glasovi svetov boste slišali pogovor o zgodovini družine, o mitih in stereotipih, o liberalizaciji in hkratnemu vračanju nazadnjaških pogledov na družinske skupnosti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila redno profesorico dr. Darjo Zaviršek.
Kako se v tipičnih jedeh, pod katerimi se šibijo tržaške mize, izraža nostalgija, ki jo mesto v zalivu danes goji do habsburškega imperija?
»Ne živimo več v kapitalizmu, ampak v tehnofevdalizmu.« Tako se glasi teza nekaterih ekonomistov, ki skušajo pojasniti spremembe v svetu, v katerem ima zgolj peščica izjemno bogatih posameznikov – med drugimi lastniki gigantskih digitalnih podjetij, kot so Google, Amazon, Apple, Microsoft in Meta oz. Facebook – v rokah ne le skorajda nepredstavljivo ekonomsko, ampak tudi vedno večjo politično in družbeno moč. Toda kako smiselna je pravzaprav primerjava današnjega družbeno-gospodarskega ustroja s srednjeveškim fevdalizmom? Ali se kapitalizem, kakršnega smo poznali, skozi neznansko koncentracijo gospodarske in družbene moči ter vso tehnologijo, ki omogoča doslej nepredstavljiv nadzor nad obnašanjem posameznikov, res tako zelo spreminja, da zanj potrebujemo novo besedo ali pa lahko vse to mirno razumemo tudi v kontekstu kapitalizma? In nenazadnje: kaj – če ne ponovna fevdalizacija – sploh je bistvo sprememb, ki smo jim priča? O tovrstnih vprašanjih bomo razmišljali s tokratnimi gosti, predavateljem na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete dr. Primožem Krašovcem, filozofom dr. Alešem Mendiževcem ter ekonomistom, strokovnim sodelavcem na ljubljanski Ekonomski fakulteti Igorjem Feketijo, ki za začetek takole razlaga sam izvor izraza tehnofevdalizem v ekonomski vedi. Oddajo, ki ste jo v preteklosti že lahko slišali v Intelekti na Prvem, je pripravila Alja Zore.
Neveljaven email naslov