Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gosti oddaje so bili mladi, ki so sodelovali na 30. državnem tekmovanju iz logike in na 13. lingvistični olimpijadi. Pogovarjali smo se o tem, kdaj so se začeli ukvarjati z logiko, kako jim je šlo na tekmovanju, kako sta povezani lingvistika in logika, kakšne naloge rešujejo in kako se sami odločajo - prisluhnejo srcu ali glavi? Logični izziv pa smo zastavili tudi poslušalcem.
Andrej, Boris in Janez so športniki, vsak se ukvarja z natanko enim od treh športov (vendar ne nujno v tem vrstnem redu): nogometom, atletiko in košarko. Vemo še:
• Če je Janez atlet, potem je Boris košarkar.
• Če je Janez košarkar, potem je Boris nogometaš.
• Če Boris ni atlet, potem je Andrej košarkar.
• Če je Andrej nogometaš, potem je Janez košarkar.
S katerim športom se kdo ukvarja?
Zgornji primer je izziv, ki ga šolarji rešujejo pri logiki. Naloge na državnem tekmovanju iz logike pa seveda dosti bolj zahtevne. O logiki, matematiki, lingvistiki, nalogah, argumentih, pravilnem sklepanju, pripravah in o samem tekmovanju iz logike – z dijaki, ki so se v soboto udeležili 30. državnega tekmovanja iz logike.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Gosti oddaje so bili mladi, ki so sodelovali na 30. državnem tekmovanju iz logike in na 13. lingvistični olimpijadi. Pogovarjali smo se o tem, kdaj so se začeli ukvarjati z logiko, kako jim je šlo na tekmovanju, kako sta povezani lingvistika in logika, kakšne naloge rešujejo in kako se sami odločajo - prisluhnejo srcu ali glavi? Logični izziv pa smo zastavili tudi poslušalcem.
Andrej, Boris in Janez so športniki, vsak se ukvarja z natanko enim od treh športov (vendar ne nujno v tem vrstnem redu): nogometom, atletiko in košarko. Vemo še:
• Če je Janez atlet, potem je Boris košarkar.
• Če je Janez košarkar, potem je Boris nogometaš.
• Če Boris ni atlet, potem je Andrej košarkar.
• Če je Andrej nogometaš, potem je Janez košarkar.
S katerim športom se kdo ukvarja?
Zgornji primer je izziv, ki ga šolarji rešujejo pri logiki. Naloge na državnem tekmovanju iz logike pa seveda dosti bolj zahtevne. O logiki, matematiki, lingvistiki, nalogah, argumentih, pravilnem sklepanju, pripravah in o samem tekmovanju iz logike – z dijaki, ki so se v soboto udeležili 30. državnega tekmovanja iz logike.
V našem studiu gostimo odlične pevke Dekliškega zbora svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije. V zboru, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič, sicer poje 40 deklet od 2. do 4. letnika, konec julija so nastopila na 11. svetovnem zborovskem simpoziju v Barceloni in navdušila občinstvo. Prisluhnite jim v Gymnasiumu!
Poletje je za mlade posebno obdobje, tudi čas za iskanje novih in drugačnih izkušenj, za učenje, za potovanje, za sklepanje novih prijateljstev. Lahko bi rekli, da so vse to – torej učenje, širjenje obzorij, druženje in potovanje v tujino - doživele udeleženke Mladinskega tabora English in action, ki so gostje oddaje Gymnasium.
Ko pride poletje, večina dijakov komaj čaka, da se prepustijo takšnim in drugačnim počitniškim dogodivščinam. 12 dijakov iz II. mariborske gimnazije se je tako letos odločilo, da počitnice začnejo malce drugače. Odpravili so se v Afriko, točneje v Ugando, ob jezero Bunyonyi, da bi tam pomagali dograditi šolo in postaviti učilnico na prostem. Spoznali so se tudi s tamkajšnjim šolskim sistemom in navezali prijateljstva z vrstniki, pregnali njihov strah pred vodo in skupaj z njimi pripravljali tradicionalne afriške jedi. O neprecenljivi izkušnji bodo več povedali v tokratni oddaji Gymnasium v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Leta 2004 so začeli kot skupina prijateljev z željo, da skupno strast razvijajo in pokažejo svoje znanje svetu. Kljub težkim začetkom in mnogim oviram niso obupali. Vedno so imeli odprta vrata za nove člane in skozi leta so se jim pridružili akrobati iz vse Slovenije. Danes so ena najboljših akrobatskih skupin na svetu – Dunking Devils! Niso pa znani le po svojih dih jemajočih nastopih, ampak tudi po viralnih videih, ki jih je videlo že več kot 90 miljonov ljudi po vsem svetu. S svojim delovanjem ne razvijajo le vrhunskih športnikov, temveč tudi odgovorne in izobražene ljudi. Z nami v oddaji Gymnasium bo tokrat 5 od več kot 50-ih članov skupine Dunking Devils, med njimi tudi Guinnesov rekorder v kategoriji najvišje salte z zabijanjem na koš. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Poletje je čas brez šolskih obveznosti, pouka in domačih nalog, dnevi so daljši, večeri toplejši. Več časa je za počitek in zabavo. Kako se mladi zabavajo? In koliko alkohola spijejo? Če se namreč predvsem med vikendi sprehodimo mimo krajev, kjer se zvečer na prostem družijo, vidimo kar nekaj praznih steklenic alkoholnih pijač, praznih pločevink piva … Ali gre brez alkohola ali ne, bomo vprašali dijake, naše sogovornice pa bodo tudi mladenke, ki v okviru Zavoda Varna pot opozarjajo na to, da vožnja in alkohol ne gresta skupaj.
Poletje je poleg tega, da je čas počitka, tudi čas, ko se lahko končno posvetite temam in izobraževanjem, za katera v preostalem delu leta niste imeli časa. Ob vsem ostalem je poletje tudi čas, ko se množično odpravljamo v gore, mladi pa tudi na planinske tabore, ki jih organizirajo njihova planinska društva. In o izobraževanju, ki združuje vse našteto, bomo govorili tudi v nocojšnjem Gymnasiumu. Od 22. – 30. julija bo v Planinskem učnem središču Bavšica potekalo neformalno usposabljanje za pridobitev naziva mladinski voditelj v planinskem društvu. Kot so zapisali na Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije, je mladinski voditelj oseba, ki s svojim delom omogoča mladim, da se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih zanimajo ali jim koristijo, s tem pa razvijajo tudi svoje zmožnosti in znanja. Njihov namen pa je udejanjanje koncepta mladi za mlade v okviru matičnega mladinskega odseka in planinskega društva. V nocojšnji oddaji boste izvedeli, kaj vse morajo mladi, ki se odločijo vstopiti v izobraževanje za pridobitev tega naziva, znati in pokazati.
V oddaji smo se pogovarjali o poletnem gozdarskem taboru v kočevskem gozdu in mladinskem biološkem raziskovalnem taboru Slovenska Istra, ki sta vsak potekala pretekli teden vsak na svojem koncu Slovenije.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Po koncu 13. interdisciplinarnega Plečnikovega tabora, ki je povezoval kemijo, biologijo, fiziko astronomijo in šport, so se nam v studiu pridružili dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. Govorili smo o delavnicah, ki so se jih udeležili in kako je njihove aktivnosti povezalo tudi globalno učenje, ki je vedno pomembnejši povezovalni pristop pri širokem ozaveščanju mladih o okolju in trajnostnem razvoju.
Maturanti Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana so v zadnjih letih osvojili medalje, priznanja in nagrade za svoje delo, in to na državnih, mednarodnih in svetovnih tekmovanjih. Kako daleč seže slovenska kulinarika in kako spoštovana je v svetu, kje tik pred začetkom poletne sezone vidijo prihodnost slovenskega turizma in kakšne so njihove želje in njihovi cilji po končanem šolanju, slišite to sredo v oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.
Ne le ločeno zbiranje odpadkov, zbiranje zamaškov in varčevanje z vodo in elektriko – dijaki so na področju varovanja okolja veliko bolj aktivni in iznajdljivi. Tako so na Gimnaziji Slovenj Gradec iz odpadnega olja in odsluženih skodelic nastale ReSvečke, na Gimnaziji MOste v Ljubljani pa so dijaki pripravili razstavo in prireditev Zmanjšaj ogljični odtis in zariši v srca EKOodtis. Poleg teh dveh šol je v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje sodelovalo še 31 drugih srednjih šol, vse pa so tudi to leto prispevale h krepitvi nacionalnega gibanja dijakov za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Kaj je sploh ogljični odtis in kako ga zmanjašati pa s strokovnjakinjo iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Hiper produkcija podob nas obdaja, hkrati pa naj bi še vedno veljalo, da imajo podobe takšno moč, da premikajo najbolj trdo v nas in seveda dokumentirajo, opozarjajo, sporočajo, ohranjajo spomin o pomembnih trenutkih naše zgodovine, tako intimne, kot splošne človeške. V tokratnem Gymnasiumu zato predstavljamo poklic fotografa z dijaki ljubljanske srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter priznano fotografinjo Manco Juvan. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Z gimnazijci o maturi, maturitetnem eseju, ki je med nekaterimi odraslimi zbudil ogorčenje, o tem, kaj gimnazija da mlademu človeku, kako bi jo spremenili po svojem okusu?
Le še dobra dva tedna sta pred dijaki zadnjih letnikov srednjih šol do zrelostnega maturitetnega preizkusa. V četrtek, 4. maja, se namreč s šolskim esejem začenja spomladanski rok splošne mature. Več kot 7000 maturantov bo lahko izbiralo med interpretativnim in razpravljalnim esejem, ki pomeni kar polovico končne ocene iz slovenščine. Naslov letošnjega sklopa je Človek v kolesju sistema. Poleg romana Vladimirja Bartola Alamut, ki smo mu posvetili oddajo pred dvema tednoma, je obvezno čtivo tudi knjiga Aldousa Huxleyja: Krasni novi svet. O tem delu bomo govorili v današnji oddaji Gymnasium, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj.
O letošnjem maturitetnem čtivu Alamut Vladimirja Bartola z mladimi in profesorico slovenščine Alenko Ocvirk Zelič z Gimnazije Vič.
Več kot 150 let je že minilo odlar je britanski avtor Lewis Carroll ustvaril znamenito pripoved Alica v čudežni deželi in s tem ključno delo nonsense, nesmiselne literature. Alica je do danes postala prava ikona, ki so ji posvetili številna druga umetniška dela in izdelke popularne kulture. Tudi muzikal! Alica v Čudežni deželi je fantazijski muzikal, poln humorja, besednih iger, virusa domišljije in obilice kultne glasbe, ki ga preprosto ne smete zamuditi pravijo ustvarjalci in nastopajoči, dijaki in dijakinje II. Gimnazije Maribor – English Student Theatra. Zasnovan je po istoimenski knjižni predlogi, gre pa za mojstrsko literaturo igrivih nesmislov, s katerimi Carroll načenja resna matematična, logična, filozofska in življenjska vprašanja. Nadvse priljubljeno delo je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doživelo pravo obuditev. Veliko umetnikov in glasbenih ustvarjalcev tistega časa je našlo inspiracijo v zgodbi o deklici, ki nekega popoldneva zaspi na pikniku ob reki Temzi v viktorijanski Angliji. Slovenski ustvarjalci muzikala so tako pripravili glasbeno popotovanje skozi največje uspešnice rock & rolla glasbenih legend, kot so zasedbe The Beatles, The Who, Jefferson Airplane, Queen, The Rolling Stones, Talking Heads, Earth Wind and Fire, Tom Waits, Tom Jones, Nancy Sinatra in mnogih drugih. Muzikal ima dve dejanji in je v angleškem jeziku s slovenskimi podnapisi. V tokratnem Gymnasiumu se bomo poleg nastopajočih družili tudi z umetniško vodjo ter koreografinjo muzikala Alica v čudežni deželi Majo Pihler Stermecki, širši javnosti bolj znano kot pevko Bilbi, ne bo pa manjkalo niti doživeto brane poezije in proze ter tehtnih razmislekov o umetnosti in kulturi. Kot se na Slovenski kulturni praznik tudi spodobi! Prisluhnite nam v živo ali v posnetku z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič
Z mladimi in s posebnim gostom Maxom Zimanijem odpiramo prostor za pogovor o rasizmu in odnosu do Afrike. Max Zimani prihaja iz Zimbabveja, že več kot 30 let pa živi v Sloveniji. Ko je prišel v Evropo, so bili časi drugačni. Afriški študenti so namreč pogosto prihajali v Jugoslavijo po znanje, a pogosto s prevelikimi pričakovanji in popolno podobo o Evropi. Kakšen je bil odnos Slovencev do Afričanov takrat, kakšen je danes? Kako pomembna je barva kože danes in koliko sploh poznamo Afriko? Kaj zanima mlade? V oddaji Gymnasium podiramo meje …
V tokratni oddaji Gymnasium se bodo predstavili dijaki Gimnazije Antona Aškerca, ki skupaj s šolami iz sedmih drugih držav v okviru projekta Erasmus +, ustvarjajo strip. Njihov namen je približati narodno kulturno dediščino domačim in tujim mladim ter tako prisostvovati pri dvigu bralne pismenosti. Kako se skozi kulturno dediščino oblikujejo nacionalne identitete in zakaj je dobro, da poznamo tako svojo, kot tudi kulturno dediščino drugih evropskih držav in kakšno vlogo lahko pri tem odigra strip? O tem v sredo ob 20h.
Neveljaven email naslov