Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informativni dnevi so mimo, rok za prijavo na želeni študij pa že poteka. Ena izmed fakultet, kjer imajo vsako leto kandidatov vedno preveč, kot je prostih mest, je Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Razpisuje namreč 34 študijskih mest, od tega 12 za dramsko igro, na informativnih dnevih pa se je o njihovem študiju zanimalo več kot 300 mladih. Zanimanja za gledališče, režijo in film je torej veliko. Zakaj želijo mladi postati igralci, kakšne so njihove dozdajšnje izkušnje z nastopanjem in igranjem? Da bi mladi izvedeli, kaj od človeka zahteva igralski poklic, bo mladim v studiu družbo delal priznan slovenski igralec Klemen Janežič, član SNG Drama, lutkar, koreograf in junak televizijske nadaljevanke Usodno vino.
Čeprav nekateri mladi tudi v srednji šoli še ne vedo točno, kam jih bo zanesla poklicna pot, pa so nekateri že kmalu odločeni: Postati želijo igralci! Zanimanje za študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je veliko (na informativnih dnevih jo je obiskalo več kot 300 mladih), sprejmejo pa le 12 kandidatov. Zakaj si mladi želijo nastopati na gledališkem odru, kaj poklic igralca zahteva od človeka, kakšne so razlike med nastopanjem na odru in pred kamerami? Kakšna je vloga gledališča v družbi, kaj je s cenzuro?
Naši gosti so bili dijaki dveh srednjih šol, na katerih imajo izkušnje z gledališčem: s Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana, smer umetniška gimnazija, in s Prve gimnazije Maribor, kjer deluje gledališka šola. Da bi mladi izvedeli, kaj od človeka zahteva igralski poklic, je mladim v studiu družbo delal priznani slovenski igralec Klemen Janežič, član SNG Drama in junak televizijske nadaljevanke Usodno vino. Odgovarjal je na vprašanja mladih – od tega, kako težki so sprejemni izpiti za AGRFT, kako gradi vlogo, kako je delati z mojstri (mojstricami) dramske igre pri nas, do tega, kakšna je razlika med nastopanjem na odru ali pred kamero … In pri tem izdal tudi kaj sočnega – na primer, kako je, ko se v postelji znajdeš z Jernejem Šugmanom. Seveda v predstavi, več pa v oddaji:
Želim postati igralka/igralec!
Glavna moška vloga: Klemen Janežič
Igralci: Ivana Aleksič, Lara Mlakar, Julita Kropec, Eneja Urnaut, Veronika Nika Železnik, Klemen Kovačič in Žiga Hren
Oblikovalec zvoka: Stane Košmerlj
Asistentka režije: Tadeja Bizilj
Režija: Špela Šebenik
Produkcija: 1. Program Radia Slovenija
Klemen Janežič na odru SNG Drama v predstavi Ana Karenina.
foto: Peter Uhan
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Informativni dnevi so mimo, rok za prijavo na želeni študij pa že poteka. Ena izmed fakultet, kjer imajo vsako leto kandidatov vedno preveč, kot je prostih mest, je Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Razpisuje namreč 34 študijskih mest, od tega 12 za dramsko igro, na informativnih dnevih pa se je o njihovem študiju zanimalo več kot 300 mladih. Zanimanja za gledališče, režijo in film je torej veliko. Zakaj želijo mladi postati igralci, kakšne so njihove dozdajšnje izkušnje z nastopanjem in igranjem? Da bi mladi izvedeli, kaj od človeka zahteva igralski poklic, bo mladim v studiu družbo delal priznan slovenski igralec Klemen Janežič, član SNG Drama, lutkar, koreograf in junak televizijske nadaljevanke Usodno vino.
Čeprav nekateri mladi tudi v srednji šoli še ne vedo točno, kam jih bo zanesla poklicna pot, pa so nekateri že kmalu odločeni: Postati želijo igralci! Zanimanje za študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je veliko (na informativnih dnevih jo je obiskalo več kot 300 mladih), sprejmejo pa le 12 kandidatov. Zakaj si mladi želijo nastopati na gledališkem odru, kaj poklic igralca zahteva od človeka, kakšne so razlike med nastopanjem na odru in pred kamerami? Kakšna je vloga gledališča v družbi, kaj je s cenzuro?
Naši gosti so bili dijaki dveh srednjih šol, na katerih imajo izkušnje z gledališčem: s Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana, smer umetniška gimnazija, in s Prve gimnazije Maribor, kjer deluje gledališka šola. Da bi mladi izvedeli, kaj od človeka zahteva igralski poklic, je mladim v studiu družbo delal priznani slovenski igralec Klemen Janežič, član SNG Drama in junak televizijske nadaljevanke Usodno vino. Odgovarjal je na vprašanja mladih – od tega, kako težki so sprejemni izpiti za AGRFT, kako gradi vlogo, kako je delati z mojstri (mojstricami) dramske igre pri nas, do tega, kakšna je razlika med nastopanjem na odru ali pred kamero … In pri tem izdal tudi kaj sočnega – na primer, kako je, ko se v postelji znajdeš z Jernejem Šugmanom. Seveda v predstavi, več pa v oddaji:
Želim postati igralka/igralec!
Glavna moška vloga: Klemen Janežič
Igralci: Ivana Aleksič, Lara Mlakar, Julita Kropec, Eneja Urnaut, Veronika Nika Železnik, Klemen Kovačič in Žiga Hren
Oblikovalec zvoka: Stane Košmerlj
Asistentka režije: Tadeja Bizilj
Režija: Špela Šebenik
Produkcija: 1. Program Radia Slovenija
Klemen Janežič na odru SNG Drama v predstavi Ana Karenina.
foto: Peter Uhan
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, o poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge, kako mentorji usmerjajo mlade, kaj je pri delu najtežje, kaj je poslanstvo literature?
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladi olimpijci, ki so se pred kratkim vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz Buenos Airesa s številnimi medaljami so v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Vodi Tadeja Bizilj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V Gymnasiumu smo odprli tabu temo: spolne zlorabe. Kakšne posledice pustijo na človeku, še posebej če gre za otroka? Kako premagati travmo? Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Zakaj je ta tema tabu? O tem Amadea, žrtev spolnega zlorabljanja v otroštvu, in mladi iz različnih šol.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje? O tem z mladimi, ki jim kemija ne dela težav in so se udeležili projekta Basf Teens' Lab na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
14 članska slovenska reprezentanca raketnih modelarjev Letalske zveze Slovenije je na svetovnem prvenstvu na Poljskem ekipno dosegla dva naslova svetovnih podprvakov, v posamičnih kategorijah pa so osvojili dve bronasti medalji.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Že lansko leto so dijaki II. Gimnazije Maribor odpotovali v Afriko, točneje v Ugando, kjer so pomagali dograditi šolo in postaviti učilnico na prostem, otroke učili plavanja in še marsikaj drugega. Letošnje leto se je projekt nadaljeval, v sodelovanju z romunskimi in ugandskimi dijaki, zdaj pod mednarodnim imenom “Never Lose Your Soul”. Rdeča nit projekta so migracije mladih talentiranih ljudi iz območij varovane narave, združuje pa dve pereči temi, ki sta skupni vsem vključenim partnerjem. Območja varovane narave se v zadnjih desetletjih praznijo (tudi v Sloveniji) in mladi, še posebej talentirani ljudje, odhajajo v tujino. Škoda je dvojna – območja varovane narave so brez svojega človeškega razvojnega potenciala (“urejamo” jo iz pisarn) in beg možganov iz Slovenije se nadaljuje. Na tem in marsičem drugem so na svojem popotovanju štirinajst dni letos delali mariborski dijaki, ki so se iz Ugande vrnili pred nekaj dnevi – njihove izkušnje slišite po 20h! Z nami v studiu bodo Matija Medved Mlakar, Nejc Poljanec, Jakob Vidmar, Ema Žagar, Vita Movrin, Lana Krmelj, Tilen Basle in profesorica Zdenka Keuc.
Le še nekaj dni nas loči od začetka novega šolskega leta, ko se bodo dijakinje in dijaki vrnili v klopi. Marsikdo izmed njih bo letos soočen z odločitvijo o nadaljevanju svoje izobraževalne poti. Izbira primernega študija vsekakor ni lahka naloga in pri njej se mladi velikokrat srečujejo z vprašanji, na katera težko dobijo odgovore. Kar nekaj mladih pa je tudi takih, ki ne vedo, kam bi se usmerili. Zanje so Karierni centri Univerze v Ljubljani organiziral brezplačno poletno šolo, na kateri se v tem tednu lahko udeležijo delavnic in obiskujejo fakultete, podjetja in organizacije, ki se jim zdijo zanimivi.
Počitnice se počasi bližajo koncu, mladi se vračajo s potovanj in drugih aktivnosti polni lepih vtisov. Mnogi od njih so obiskali tudi poletne tabore – tokrat izveste, kaj vse so doživeli, se novega naučili in izkusili na poletni šoli logike, taboru računalništva in astronomskem raziskovalnem taboru ter na računalniških olimpijadah v izvedbi Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter kaj vse se dogaja v tem tednu v Trenti na Poletni šoli od ideje do oddaje.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
33 mladih in 10 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Alžirije, Iraka in Sirije se v Zapotoku udeležuje mednarodne izmenjave Slovenske filantropije. Naslovili so jo Sestavljanka raznolikosti, njen namen pa je mladim iz različnih kultur ponuditi kakovostno preživljanje poletnih dni, možnosti za neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Na izmenjavi spoznavajo sami sebe in drug drugega, hodijo na izlete, kuhajo si sami, pripravljajo kulturne večere, igrajo nogomet na igrišču pred staro šolo, se udeležujejo različnih delavnic.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Ibsenov Peer Gynt je eden najznamenitejših dramskih junakov vseh časov, njegova zgodba predstavlja eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni, izhodišču vsega bistvenega. V tokratnem Gymnasiumu boste lahko slišali, kako so na šolski oder dijaki 4. letnika Waldorfske šole Ljubljana, postavili eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil in hkrati morda najbolj zahteven dramski spis nasploh. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Plesalka in koreografinja Veronika Valdes in mladi, ki obiskujejo različne srednje šole s plesnim programom, o sodobnem plesu, razliki z baletom, stereotipih in izzivih ...
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Prostovoljstvo je eden izmed stebrov slovenske družbe, v okviru katerega prostovoljci vsako leto opravijo več milijonov delovnih ur. Naj gre za dela v humanitarnih, gasilskih, izobraževalnih ali drugih akcijah. A od kod črpajo navdih za pomoč soljudem? Odgovore smo iskali z mladimi prostovoljnimi gasilci in taborniki, med njimi je bil tudi dobitnik naziva naj prostovoljec za leto 2017 v kategoriji do 19 let.
Neveljaven email naslov