Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Študenti negledaliških smeri o svojih predstavah, ki so jih na oder postavili v okviru tretjega festivala Glej, ŠtudenTeater
Glej, ŠtudenTeater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Matjaž Šmalc, samostojni strokovni svetovalec JSKD za gledališko in likovno dejavnost, namreč pravi, da do pred treh let, ko so prvič priredili festival, študenti niso imeli priložnosti igrati, režirati in ustvarjati lastnih predstav. Za razliko od kar nekaj srednjih šol, ki gojijo gledališko dejavnost in dijakom pomagajo na vseh področjih gledališke produkcije, študenti različnih fakultet nimajo ne prostora, ne znanja, ne sredstev, da bi “se šli gledališče”. Festival Glej, ŠtudenTeater je zapolnil to vrzel.
Gabriela: “Gledališče me je zanimalo že v srednješolskih letih, nikoli pa se nisem odločila, da bi tudi sama posegla v ta prostor, ki mi je bil vedno nekako svet in s tega vidika nekoliko distanciran. Ampak vedno me je zanimala režijska vloga in sem bila zelo vesela, ko sem imela možnost to poskusiti preko projekta ŠtudenTeatera. V režijskih vodah se mogoče počutim malo bolj varno, manj izpostavljeno, odgovornost pa je večja. Zanimivo je, ko začnemo ustvarjalen proces in se zaveš, da si ti zdaj šef in moraš biti vedno en korak pred igralci in vsemi, ker narekuješ tudi tempo vaj in vsebino samih vaj. Je naporno delo.”
V treh letih, od kar prirejajo festival, je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo govorili o predstavah: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje. Mladi, večina se je že v srednješolskih časih ukvarjala z gledališčem ali šolsko improligo, so jih ustvarili sami – rodile so se iz njihovih idej, improvizacije, najtežje pa je bilo iz vsega sestaviti celoto, povezati vse dele in elemente. Da jim je to dobro uspelo, je govoril bučen aplavz na premieri. Tim pravi, da vse delaš prav za aplavz publike. Domnu pa je izkušnja dala to, “da hočeš še več tega”, gledališče te zasvoji:
“To je pomoje res droga, ker ko si enkrat na odru pred publiko, si želiš še več tega. Ne vem, zakaj. Nekaj daš ti publiki, publika ti da nekaj nazaj – in to je nor občutek.”
Doris se sicer tega ne spomni: “Adrenalin, toliko hormonov sreče v res visoki intenziteti, da spomin kar malo izgine. Ampak bilo je fantastično v vsakem primeru.”
O čem so govorile njihove predstave, kako so potekale vaje, kakšni prijatelji so postali, so z nami delili: Kaja Savodnik (Mrtvi hočejo), Zala Mojca Jerman Kuželički (Predstava), Doris Barat (Predstava), Gabriela Lozančič (Svet bo bolje), Domen Blatnik (Svet bo bolje), Tim Lončar (Svet bo bolje) in Uroš Kaurin, ki je bil eden izmed mentorjev, sicer pa član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Študenti negledaliških smeri o svojih predstavah, ki so jih na oder postavili v okviru tretjega festivala Glej, ŠtudenTeater
Glej, ŠtudenTeater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Matjaž Šmalc, samostojni strokovni svetovalec JSKD za gledališko in likovno dejavnost, namreč pravi, da do pred treh let, ko so prvič priredili festival, študenti niso imeli priložnosti igrati, režirati in ustvarjati lastnih predstav. Za razliko od kar nekaj srednjih šol, ki gojijo gledališko dejavnost in dijakom pomagajo na vseh področjih gledališke produkcije, študenti različnih fakultet nimajo ne prostora, ne znanja, ne sredstev, da bi “se šli gledališče”. Festival Glej, ŠtudenTeater je zapolnil to vrzel.
Gabriela: “Gledališče me je zanimalo že v srednješolskih letih, nikoli pa se nisem odločila, da bi tudi sama posegla v ta prostor, ki mi je bil vedno nekako svet in s tega vidika nekoliko distanciran. Ampak vedno me je zanimala režijska vloga in sem bila zelo vesela, ko sem imela možnost to poskusiti preko projekta ŠtudenTeatera. V režijskih vodah se mogoče počutim malo bolj varno, manj izpostavljeno, odgovornost pa je večja. Zanimivo je, ko začnemo ustvarjalen proces in se zaveš, da si ti zdaj šef in moraš biti vedno en korak pred igralci in vsemi, ker narekuješ tudi tempo vaj in vsebino samih vaj. Je naporno delo.”
V treh letih, od kar prirejajo festival, je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo govorili o predstavah: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje. Mladi, večina se je že v srednješolskih časih ukvarjala z gledališčem ali šolsko improligo, so jih ustvarili sami – rodile so se iz njihovih idej, improvizacije, najtežje pa je bilo iz vsega sestaviti celoto, povezati vse dele in elemente. Da jim je to dobro uspelo, je govoril bučen aplavz na premieri. Tim pravi, da vse delaš prav za aplavz publike. Domnu pa je izkušnja dala to, “da hočeš še več tega”, gledališče te zasvoji:
“To je pomoje res droga, ker ko si enkrat na odru pred publiko, si želiš še več tega. Ne vem, zakaj. Nekaj daš ti publiki, publika ti da nekaj nazaj – in to je nor občutek.”
Doris se sicer tega ne spomni: “Adrenalin, toliko hormonov sreče v res visoki intenziteti, da spomin kar malo izgine. Ampak bilo je fantastično v vsakem primeru.”
O čem so govorile njihove predstave, kako so potekale vaje, kakšni prijatelji so postali, so z nami delili: Kaja Savodnik (Mrtvi hočejo), Zala Mojca Jerman Kuželički (Predstava), Doris Barat (Predstava), Gabriela Lozančič (Svet bo bolje), Domen Blatnik (Svet bo bolje), Tim Lončar (Svet bo bolje) in Uroš Kaurin, ki je bil eden izmed mentorjev, sicer pa član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladinske olimpijske igre uprizarjajo izjemno idejo in vizijo razvoja športnikov. Namreč, mladi športniki se morajo na poti k vrhunskim športnim dosežkom večkrat primerjati med seboj in rasti ter ni boljšega okolja kot je to znotraj olimpijske družine svetovne razsežnosti v podobi olimpijskih iger za mlade. Hkrati pa to niso samo športne igre, temveč so tudi popotnica v družbeno življenje, saj so športniki deležni posebnega izobraževalno-kulturnega programa. MOI predstavljajo mladim športnikom enega izmed prvih večjih korakov na svoji športni poti in z udeležbo postajajo del olimpijskega gibanja. Mladi olimpijci, ki so pravkar vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz švicarske Lozane, bodo v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Slišali bomo tudi, koliko treme je prisotne na začetku vsake tekme ali nastopa in kakšen je občutek, ko stojiš na odru za zmagovalce in ti okoli vratu obesijo medaljo.
“Seveda, itak – to je čist’ logično!” Tako se velikokrat prepričano in zmagoslavno odzovemo na kakšne stvari in dosežke. Da so tako logične. A kaj je RES logično, bodo v tokratni oddaji Gymnasium povedali srednješolski lavreati tekmovanja iz logike. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Govorili smo o možnostih šolanja v tujini, ki vam jih omogoča razpis za udeležbo v izobraževalnem sistemu globalnega gibanja United World Colleges oziroma na kratko UWC. Razpis bo v okviru UWC Slovenija odprt še do 31. januarja, nanj pa se lahko prijavite dijakinje in dijaki drugih in tretjih letnikov gimnazij. Poleg omenjenega razpisa smo vam predstavili tudi izobraževalne programe znotraj UWC šol, ki jih je po svetu na štirih celinah 18, obiskujejo pa jih mladi iz 90 držav. Z nami v studiu sta bili udeleženki UWC izobraževanja Ana Kodra in Aša Helbec in predsednik društva United World Colleges Slovenija Karel Kač.
To šolsko leto na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana praznujejo 70. obletnico ustanovitve šole, 30. obletnico programa splošne gimnazije in 20. obletnico umetniške gimnazije. Kako bodo obeležili obletnice, zakaj je njihov moto V slogu je moč, kako je nastala umetniška gimnazija in kakšno je vzdušje na šoli, ki na marsikaterem področju premika meje in orje ledino, izvemo v pogovoru z njihovi dijaki in profesorji!
Vstop v novo leto je čas, ko se lahko skupaj ozremo tudi na nekaj oddaj, ki so zaznamovale minulo leto. Marsikaj zanimivega smo doživeli in se družili z velikim številom mladih, ki so navdih. Zato bomo znova slišali nekatere izmed tistih, ki so sredin večer preživeli pred mikrofonom oddaje Gymnasium.
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Si predstavljate decembrske praznike brez vonja po domačih piškotih, potici in ostalih pekovskih dobrotah? Mi ne. Zato smo v goste povabili dijake in dijakinje, ki se učijo za poklic slaščičarja, da nam povedo kaj več o tej vse bolj ustvarjalni kulinarični dejavnosti in seveda izdajo tudi kak okusen praznični recept. Bodite z nami. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V studiu se nam je pridružila Jera Mušič, 19 letno dekle, ki je pred kratkim uspešno končalo svoj veliki podvig. V Združenih državah je v 146 dneh prehodila Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav. Od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu je Jera prehodila 3500 kilometrov. Pot je uspešno dokončala kot prva Slovenka.
Projekt Zavoda APIS – Trubarjeva je problemsko, študijsko zastavljen skupinski umetniški projekt, ki vključuje skupino umetnikov iz različnih vizualnih področij (fotografija, video, arhitekturna skica, grafika, ilustracija, etc.). V večmedijski projekt raziskovanja Trubarjeve (kjer trenutno potekajo gradbena dela, prenova) kot unikatnega prostora mesta Ljubljane v urbanističnem in sociološkem pogledu je vključenih več mladih in umetnikov ter družbeno angažiranih posameznikov različnih starosti, pogledov, izkušenj, vizualnih, avdiovizualnih in družbeno kritičnih praks. Projekt Solidarnostna Trubarjeva je projekt, ki go izvajajo mladi in ga omogoča Evropska solidarnostna enota. Projekt Samosvoja Trubarjeva pa je del projekta Trubarjeva, ki ga izvaja umetniški tim v sestavi dokumentarne fotografinje Mance Juvan, arhitekta Blaža Budje, pisca Jeffa Bickerta in grafične oblikovalke Save Kosmač. Bodite z nami v tokratni oddaji, ko se nam bo nekaj snovalcev iz obeh projektov pridružilo v studiu 1. programa. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z dijaki, ki med tednom bivajo v Dijaškem domu Tabor, smo spoznavali življenje v dijaškem domu, stran od staršev in okolja, v katerem si odraščal.
Projekt Gibanje za javni govor s podnaslovom Kam se vrti ta svet je drugi v nizu dogodkov, ki ga umetnica Polonca Lovšin pred odprtjem Cukrarne pripravlja z ljubljanskimi srednješolci. Za mlade bo oder postal prostor javnega izražanja misli o družbena soodvisnost in odgovornost, pri čemer bo nujna povezanost med vsemi prisotnimi akterji. Na kakšen način in zakaj boste izvedeli v tokratni oddaji.
Klasika – neprivlačna glasbena zvrst za nepoučene, za klasično šolane glasbenike pa nekaj najlepšega. Z mladimi pianisti, ki prisegajo na klasično glasbo in jih lahko slišimo na albumu Zlati pianisti, o njihovi glasbeni poti!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Katera je najsvetlejša zvezda na poletnem nočnem nebu? Katere planete našega osončja lahko vidimo s prostim očesom? Koliko galaksij je v vesolju? Koliko raziskovalnih observatorijev je na svetu, koliko manjših v Sloveniji? Pri nas sicer deluje kar nekaj astronomskih društev, na nekaterih osnovnih in srednjih šolah delujejo astronomski krožki, ponekod je astronomija izbirni predmet … Koliko mladih se sploh zanima za raziskovanje neba in kakšne možnosti za to imajo – je to največkrat odvisno od entuziazma učiteljev in opremljenosti šol? O navdušenju nad astronomijo in o skrivnostih vesolja smo se pogovarjali z mladimi astronomi in njunima mentorjema iz ljubljanske kotline in Vipavske doline.
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Pogovor z mladimi, ki so se udeležili računalniške, kemijske, biološke, fizikalne in geografske olimpijade znanja.
Letošnja mednarodna matematična olimpijada v Veliki Britaniji je bila za slovenske dijake najbolj uspešna do sedaj. Domov so se vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo ter ekipnim 44. mestom med 112-imi sodelujočimi državami. Srednješolske matematične lavreate bomo gostili v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Obvezna smer za mlade nas je tokrat vodila 2050 metrov visoko na Pogačnikov dom na Kriških podih. Tam smo obiskali mlado oskrbniško ekipo, ki nam je opisala, kakšno je življenje na visokogorski koči. Ob obilici dela se tam dogaja marsikaj in veliko zanimivih zgodb so nam razkrili. Izvedeli boste tudi, kako sta povezana Pogačnikov dom in Maček Muri.
Neveljaven email naslov