Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker je trenutno situacija v naši državi posebna, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč, in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Veliko mladih deluje v najrazličnejših strukturah, v katerih opravljajo številne naloge
Ker so ta hip razmere v naši državi posebne, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Zelo aktivni so v teh dneh študentje medicine. Ti delujejo v posebnem klicnem centru, kjer pod nadzorom strokovnjakov študentje višjih letnikov odgovarjajo na vprašanja tistih, ki pokličejo. Prav tako pa so k varstvu otrok zdravstvenih delavcev pozvali vse svoje člane, je pojasnil generalni sekretar Zveze študentov medicine Slovenije Boris Podobnik.
Na pobudo Društva študentov medicine Maribor in krovne organizacije Zveze študentov medicine Slovenije smo se odločili, da bomo ustanovili elektronski naslov in na ta naslov (pomoc@medicinec.si) nas lahko kontaktirajo zdravi študenti, ki so pripravljeni na prostovoljno ponujanje varstva za otroke zdravstvenih delavcev, ki drugače ne morejo zagotoviti varovanja svojih otrok. Študentje medicine so po meni dostopnih podatkih organizirani in vključeni v pomoč na precej ravneh. Tu bi omenil obe naši lokalni društvi z obeh medicinskih fakultet – Društvo študentov medicine Maribor in Društvo študentov medicine Slovenije. Ti so že na začetku delovanja začeli promovirati ukrepe, ki jih priporočajo NIJZ in druge pristojne službe. V manjšem obsegu so študentje medicine vključeni tudi v različne segmente civilne zaščite oziroma Rdečega križa Slovenije. Sam pomagam v enem izmed zdravstvenih domov, v katerem delujem že nekaj časa.
V okviru Rdečega križa Slovenije na terenu delujejo tudi mladi bolničarji. Jan Hočevar je bil na mejnem prehodu Krvavi Potok prejšnji konec tedna.
Organizirane imamo tri izmene. Naša glavna naloga je spremljanje potnikov, ki prečkajo mejo. Te najprej ustavijo policisti in jih vprašajo, kam so namenjeni in od kod so prišli. Mi jih vprašamo po znakih morebitne bolezni in jim izmerimo temperaturo. Tam imamo postavljeno točko, imamo šotor z vso opremo, mi se seveda oblečemo v zaščitno obleko, nadenemo očala in masko, imamo dvoje rokavice. Na voljo imamo tudi razkužila in brezstični merilec temperature. Slovenske državljane tako ali drugače spustimo domov. Če bi imeli kakršne koli znake, moramo obvestiti zdravnika, ki mu pojasni, da mora poklicati osebnega zdravnika, ki mu bo dal nadaljnje napotke. Če so tam nekateri, ki jih ne smemo spustiti naprej, jih zavrne policija.
Ker so zaprte tudi vse izobraževalne ustanove, sta temu svoje delovanje prilagodili tudi dijaška in študentska organizacija Slovenije. Svetovalka predsedstva Dijaške organizacije Slovenije Lucija Karnelutti je predstavila, kakšne projekte in nasvete so pripravili za tiste, ki se izobražujejo.
Prek svojih kanalov skušamo doseči čim večje število mladih in jih obvestiti o preventivnih ukrepih in o nadaljevanju njihovega šolanja. Nekateri dijaki so od šol dobili vnaprej pripravljene razpredelnice in delovne načrte, ki jim bodo sledili v prihodnjih tednih. Med tem nas drugi opozarjajo na preobremenjenost sistemov, kot so e-asistent in spletne učilnice, kar seveda otežuje delo od doma in dostop do potrebnih učnih vsebin. Veliko srednjih šol se v primerjavi s fakultetami ni odločilo za izvedbo webinarjev, torej spletnih predavanj. Pri tem se seveda pojavlja vprašanje, kako se bodo šole prilagodile v prihodnjih tednih, ko bodo dijaki morali napredovati s snovjo in seveda utrjevati snovi za maturo. Na žalost nimamo informacij v zvezi z izvedbo mature in izpitnih rokov na fakultetah. Dijaška skupnost Ljubljana se je v tem času odločila začeti projekt Vredni tedni, s katerim bo priskočila na pomoč dijakom z izvedbo brezplačnih webinarjev, ki bodo v prihodnjem tednu pokrivali vse maturitetne predmete in pri katerih bo mogoče vzpostaviti kontakt med dijaki in študenti, ki bodo v času dela na daljavo na voljo za vsa vprašanja in nejasnosti glede maturitetne snovi.
Projektu Vredni tedni se lahko maturanti pridružite od ponedeljka. Brezplačni webinarji oziroma videokonference bodo potekali vsak dan med 23. in 28. marcem, ob 11. in 15. uri. Za več informacij obiščite Facebook profil Dijaške skupnosti Ljubljana.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Ker je trenutno situacija v naši državi posebna, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč, in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Veliko mladih deluje v najrazličnejših strukturah, v katerih opravljajo številne naloge
Ker so ta hip razmere v naši državi posebne, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Zelo aktivni so v teh dneh študentje medicine. Ti delujejo v posebnem klicnem centru, kjer pod nadzorom strokovnjakov študentje višjih letnikov odgovarjajo na vprašanja tistih, ki pokličejo. Prav tako pa so k varstvu otrok zdravstvenih delavcev pozvali vse svoje člane, je pojasnil generalni sekretar Zveze študentov medicine Slovenije Boris Podobnik.
Na pobudo Društva študentov medicine Maribor in krovne organizacije Zveze študentov medicine Slovenije smo se odločili, da bomo ustanovili elektronski naslov in na ta naslov (pomoc@medicinec.si) nas lahko kontaktirajo zdravi študenti, ki so pripravljeni na prostovoljno ponujanje varstva za otroke zdravstvenih delavcev, ki drugače ne morejo zagotoviti varovanja svojih otrok. Študentje medicine so po meni dostopnih podatkih organizirani in vključeni v pomoč na precej ravneh. Tu bi omenil obe naši lokalni društvi z obeh medicinskih fakultet – Društvo študentov medicine Maribor in Društvo študentov medicine Slovenije. Ti so že na začetku delovanja začeli promovirati ukrepe, ki jih priporočajo NIJZ in druge pristojne službe. V manjšem obsegu so študentje medicine vključeni tudi v različne segmente civilne zaščite oziroma Rdečega križa Slovenije. Sam pomagam v enem izmed zdravstvenih domov, v katerem delujem že nekaj časa.
V okviru Rdečega križa Slovenije na terenu delujejo tudi mladi bolničarji. Jan Hočevar je bil na mejnem prehodu Krvavi Potok prejšnji konec tedna.
Organizirane imamo tri izmene. Naša glavna naloga je spremljanje potnikov, ki prečkajo mejo. Te najprej ustavijo policisti in jih vprašajo, kam so namenjeni in od kod so prišli. Mi jih vprašamo po znakih morebitne bolezni in jim izmerimo temperaturo. Tam imamo postavljeno točko, imamo šotor z vso opremo, mi se seveda oblečemo v zaščitno obleko, nadenemo očala in masko, imamo dvoje rokavice. Na voljo imamo tudi razkužila in brezstični merilec temperature. Slovenske državljane tako ali drugače spustimo domov. Če bi imeli kakršne koli znake, moramo obvestiti zdravnika, ki mu pojasni, da mora poklicati osebnega zdravnika, ki mu bo dal nadaljnje napotke. Če so tam nekateri, ki jih ne smemo spustiti naprej, jih zavrne policija.
Ker so zaprte tudi vse izobraževalne ustanove, sta temu svoje delovanje prilagodili tudi dijaška in študentska organizacija Slovenije. Svetovalka predsedstva Dijaške organizacije Slovenije Lucija Karnelutti je predstavila, kakšne projekte in nasvete so pripravili za tiste, ki se izobražujejo.
Prek svojih kanalov skušamo doseči čim večje število mladih in jih obvestiti o preventivnih ukrepih in o nadaljevanju njihovega šolanja. Nekateri dijaki so od šol dobili vnaprej pripravljene razpredelnice in delovne načrte, ki jim bodo sledili v prihodnjih tednih. Med tem nas drugi opozarjajo na preobremenjenost sistemov, kot so e-asistent in spletne učilnice, kar seveda otežuje delo od doma in dostop do potrebnih učnih vsebin. Veliko srednjih šol se v primerjavi s fakultetami ni odločilo za izvedbo webinarjev, torej spletnih predavanj. Pri tem se seveda pojavlja vprašanje, kako se bodo šole prilagodile v prihodnjih tednih, ko bodo dijaki morali napredovati s snovjo in seveda utrjevati snovi za maturo. Na žalost nimamo informacij v zvezi z izvedbo mature in izpitnih rokov na fakultetah. Dijaška skupnost Ljubljana se je v tem času odločila začeti projekt Vredni tedni, s katerim bo priskočila na pomoč dijakom z izvedbo brezplačnih webinarjev, ki bodo v prihodnjem tednu pokrivali vse maturitetne predmete in pri katerih bo mogoče vzpostaviti kontakt med dijaki in študenti, ki bodo v času dela na daljavo na voljo za vsa vprašanja in nejasnosti glede maturitetne snovi.
Projektu Vredni tedni se lahko maturanti pridružite od ponedeljka. Brezplačni webinarji oziroma videokonference bodo potekali vsak dan med 23. in 28. marcem, ob 11. in 15. uri. Za več informacij obiščite Facebook profil Dijaške skupnosti Ljubljana.
O spominu, o odnosu do življenja in smrti, o strahovih in težavah, pa tudi o sočutju, sožitju in ljubezni, se bomo na dan spomina na mrtve pogovarjali v mladinski oddaji Gymnasium. Koliko in kako mladi razmišljajo o minljivosti in se pogovarjajo o njej? Zakaj se zdi, da je iskren pogovor o tem še vedno tabu tema, ko pa ni dneva, da o smrti ne bi govorili v poročilih? Kako se pogled na življenje oblikuje pri mladih, ki med prakso delajo v bolnišnicah in so doživeli že marsikaj? Z nami bodo mladi, ki so se pripravljeni pogovarjati o temah, ki niso lahke, ki zahtevajo globlji razmislek, empatičnost, tudi iskrenost do samega sebe in drugih …
V četrtek, 19.10. se v Kinodvoru otvori že 8. mednarodni filmski festival Kinotrip, ki ga pripravljajo mladi za mlade. Raznovrsten program tudi letos prinaša šest aktualnih celovečercev s filmsko klasiko, program kratkih filmov ter pogovore z zanimivimi domačimi in tujimi gosti. No, že nocoj pa je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič v Gymnasiumu gostila ekipo Kinotripovcev, ki je razkrila kakšna filmska popotovanja vas čakajo na festivalu. Z vami so bili: Mija Kolarič, Lara Matos, Izak Kabir Khan, Sofia Korolova in Živa Jurančič, v Kinodvoru zadolžena za filmsko vzgojo in mlada občinstva ter filmski program mladi za mlade Kinotrip.
Globalizacija prinaša več škode kot koristi, maturo bi morali ukiniti, evtanazijo bi morali legalizirati, zmanjšati bi morali obremenjenost učencev v šoli, nogomet je najpomembnejša postranska stvar na svetu – to je nekaj primerov debatnih trditev, ki jih zagovarjajo ali jim oporekajo mladi debaterji na treningih in tekmovanjih. Kar nekaj mladih namreč obiskuje debatne krožke po šolah in hodi na debatne turnirje v organizaciji Za in proti, zavoda za kulturo dialoga. Plastno smo prestavili to dejavnost, ki zahteva poznavanje pravil debate, različnih tem, argumentov, splošno razgledanost in govorniški talent, in vsaj z besedo skočili tudi v Vietnam, kjer je letos potekalo svetovno debatno prvenstvo.
Med 5. in 9. septembrom je v Gdansku na Poljskem potekalo največje tekmovanje za mlade strokovnjake Euroskills 2023. Mladi, stari med 18 in 25 let, so se na njem pomerili v več kot 40 panogah, gre pa za največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja. Slovenijo je na tekmovanju zastopalo 12 tekmovalcev, domov so se vrnili s šestimi medaljami. Z nami v studiu so bili Žiga Kralj, Irena Čepon in Sibila Leskovec, ki so prejeli medalje odličnosti.
Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije se je v začetku septembra odvilo 28. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v kategoriji oranje z obračalnim plugom in s plugom krajnikom. Mladi orači, državni prvaki v oranju Medard Jamšek, Rok Žižek, Jože Sambt ter so bili tokrat gostje voditeljice Liane Buršič za debato o vrlinah in veščinah rokodelstva in dela z zemljo. Z njimi sta prišla tudi učitelj strokovnih predmetov, mentor in dolgoletni sodnik državnih prvenstev v oranju Dejan Kočiš z Biotehniške šole Rakičan in organizatorica praktičnega izobraževanja za kmetijstvo Biotehniškega centra Naklo - Majda Kolenc Artiček.
Bi znali pomagati človeku s srčnim zastojem? Kako bi odreagirali, če bi bili priča prometni nesreči s poškodovanimi ljudmi? Vsi ljudje z vozniškim izpitom opravijo tečaj prvem pomoči, a zdi se, da je to premalo. In kako izurjeni so v prvi pomoči mladi, ki na urniku v šoli nimajo obveznega predmeta, ki bi jim ponujal to znanje? Z nami so bili tisti, ki znajo pomagati - državni prvaki v prvi pomoči, dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Urša Kočevar, Luka Vidmar in Žiga Končar pa z nami niso delili le znanja prve pomoči in izkušenj s tekmovanj, razmišljali so tudi o svojem bodočem poklicu.
16. Filmski tabor Kolpa, ki ga organizira ZIK Črnomelj, je potekal med 21. in 23. avgustom 2023 v Radencih v Poljanski dolini ob Kolpi. Na njem je ustvarjalo 24 mladih slovenskih filmskih ustvarjalcev, starih od 13 do19 let, v štirih različnih kategorijah: filmska igra (mentorica: Mojca Funkl), animirani film (mentorica: Brina Fekonja), dokumentarni film (mentorica: Ema Muc), filmski scenarij in režija (mentorja: Martin Turk in August Adrian Braatz). Rdečo nit za vse štiri kratke filme, ki so nastali na taboru, pa so mentorji in udeleženci črpali iz knjige Poljanska dolina ob Kolpi – dolina zgodb. V njih poleg lokalnih prebivalcev nastopajo različna bajeslovna bitja: škrati, vile, velikani, vragi, čarovnice ipd. Z nami so bili: - Julija Zidarič, udeleženka v delavnici Filmska igra - Eva Šumak, udeleženka v delavnici Animirani film - Nuša Bohak, udeleženka v delavnici Filmski scenarij in režija - Jakob Medved, udeleženec v delavnici Filmski scenarij in režija.
Bliža se novo šolsko leto, ki bo za dijake, pred katerimi je zadnji letnik srednje šole, zelo pomembno. Kmalu se bodo morali namreč odločiti, kako naprej. Kateri študij jih zanima in kako potekajo vsi postopki za vpis? Nekateri so že trdno odločeni, drugi imajo preveč interesov in preveč odprtih možnosti. Informacije in svetovanja so zadnji teden počitnic dobili tudi na Poletni šoli za dijake Univerze v Ljubljani – več o projektu in o tem, kako mladi razmišljajo o svoji prihodnosti, pa izvemo v oddaji Gymnasium od Mance, Tamare in Naide in dr. Sabine Žnidaršič iz Visokošolske prijavno informacijske službe Univerze v Ljubljani.
Tokratna oddaja Gymnasium je bila prav posebna. Na Prvi program Rada Slovenija so prišli Smetnaki. Kranjsko-tržiški glasbeni sestav, ki se žanrsko ne opredeljuje. Prvič so v skupini zaigrali na začetku gimnazije, zdaj pa so si v slovenskem glasbenem prostoru že izborili svoje mesto. Kot pravijo sami, njihovo glasbo in besedila zaznamuje predvsem humor in samoironija ter premlevanje situacij, v katerih se znajdejo mladi. S saksofonom, pozavno, trobento, bobni, bas in električno kitaro so nas Smetnaki popeljali v konec poletnih počitnic. Oddaja Gymnasium pa je tokrat potekala v živo tako v avdio kot video prenosu iz studia 26. Gal Grobovšek (tenor saksofon, vokal) Žan Škrjanec (pozavna) Anže Podobnik (bobni) Amadei Šaršanski (bas kitara) Rok Valjavéc (električna kitara) Anže Balantič (trobenta)
V Ljubljani te dni poteka Festival kratkega filma (FeKK) in na njem se je predstavil tudi 13 minutni film Trije - oda mladosti, kvir prijateljstvom, in tistemu posebnemu poletju, ki si ga zapomnimo za vedno. Voditeljica Liana Buršič je v tokratni oddaji gostila filmsko ustvarjalno ekipo mladih, starih od 19 do 24 let - režiserja Simona Moeja, producentko in koordinatorko intimnih prizorov Aiko Zakrajšek, producentko, scenografinjo in kostumografinjo Majo Kunaver ter igralca Nikolo Drole in Špelo Lovrec.
Mladi zmaji tudi med poletjem pripravljajo različne dogodke, dejavnosti, tabore, ki so namenjeni mladim in njihovemu kratkočasenju med poletnimi dnevi. Med tednom na različnih lokacijah pripravljajo družabne ure za športanje, ustvarjanje, kuhanje – pred nekaj dnevi pa so se s tradicionalnega pustolovskega tabora v naravi vrnili mladi, ki bodo gosti v tokratni oddaji Gymnasium. Kaj vse so doživeli in kako so jim vremenske razmere spremenile potek tabora, slišite danes po 20h na Prvem.
Akrobatsko smučanje oziroma smučanje prostega sloga je polno adrenalinskih in telesno ter umsko zahtevnih disciplin. Prava paša za oči je ta olimpijski šport, a kaj, ko pri nas kljub nadarjenim in uspešnim mladim tekmovalcem ni ustreznih pogojev za kakovostni trening. Liana Buršič je tokrat v Gymnasiumu gostila mlada reprezentanta, akrobatska smučarja Jošta Klančarja in Marka Cizlja ter trenerja, sodnika in nekdanjega olimpijskega tekmovalca prostega sloga Marka Klančarja.
Olimpijski festival evropske mladine 2023 v Mariboru poleg več kot 2400 tujih združuje tudi 138 slovenskih reprezentantk in reprezentantov. Z evropsko konkurenco se bodo pomerili v 11-ih različnih panogah in ob koncu dnevnega tekmovalnega dogajanja, smo jih nekaj povabili pred mikrofon. Kako na OFEMU 2023 živijo svoje prve olimpijske sanje in kakšna so tekmovanja v njihovih športnih, so predstavili v oddaji Gymnasium.
V tokratni oddaji gostimo mlade glasbene navdušence Fedjo Razpeta, Nežo Gradišar in Matica Izaka z ljubljanske Gimnazije Vič. V minulem desetletju smo priča vzponu pretočnih platform, ki so predrugačile načine poslušanja glasbe. Fizične glasbene medije zdaj v večini nadomeščajo digitalne naprave, prek katerih dostopamo do svojih glasbenih zbirk, poslušamo glasbo prek Youtuba in se izogibamo oglasom s premium naročninami. Spregovorili smo tudi o tem, kam mladi v svoj medijski repertoar umeščajo radio; se jim medij zdi že »totalno out«, ali še vedno ostaja njihov spremljevalec?
Kako so mladi proste dni preživeli na Raziskovalnem taboru Rogla, ki je potekal v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije? To prav posebno območje v Sloveniji so raziskovali v geološki, botanični, ornitološki in arhitekturni skupini in odkrili številne zanimive stvari. Katere in zakaj se nekateri izmed njih vračajo leto za letom, izvemo v Gymnasiumu.
V oddaji Gymnasium so se nam pred mikrofonom pridružili ustvarjalci glasbene komedije z naslovom Otroci s postaje ZOOM. Spregovorili smo o tem, kaj je to glasbena komedija, kako je nastajala, o čem govori in kako je sočasno igrati ter peti. V oddaji pa smo prisluhnili kar petim skladbam, ki so bile posnete v živo na premieri.
V oddaji Gymnasium sta se nam pred mikrofoni pridružila Liza končar in Timotej Poznič, ki sta v začetku meseca junija izdala album z naslovom Gola Ljubav. Album vsebuje 8 skladb, za katere je besedila in glasbo napisala Liza, v njih pa predeluje osebne pretekle izkušnje življenja. Aranžmaje je na kitari ustvaril Timotej Poznič, ki je sedaj že uveljavljeno ime med mlado slovensko glasbeno sceno. Spregovorili smo o nastjanaju albuma, o glasbi in o poembnosti slovenskega jezika ter premierno odvrteli kar šest skladb dotičnega albuma.
Tokrat je voditeljica Liana Buršič gostila eno najbolj obetavnih mladih umetnic pri nas, 20 -letno kantavtorico Doro Tomori, ki je pred kratkim izdala svoj prvi album Where no heartbreak has gone. V studiu, za poglobljeno debato o prepuščanju ustvarjalnemu toku življenja sta se ji pridružila kitarist Timotej Poznič in producent albuma, širši javnosti bolj znan kot član skupine Siddharta, klaviaturist Tomaž Okroglič Rous.
Pogovor v oddaji Gymnasium smo namenili tekmovanju Euroskills, ki bo potekalo med 5. in 9. septembrom v Gdansku na Poljskem. Gre za prestižno evropsko tekmovanje mladih strokovnjakov, starih med 18 in 25 let, mladi pa na njem tekmujejo v več kot 40 različnih panogah. To je največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja, udeležba na Euroskills pa mladim omogoča edinstveno izkušnjo in ob tem pomembno prispeva k ugledu poklicnih panog, ki v zadnjem času izgubljajo zanimanje. Slovenijo bo na tekmovanju zastopalo 12 tekmovalcev, ki bodo svojo strokovnost in spretnosti pokazali v devetih panogah oziroma kategorijah. Z nami je bil del ekipe, ki se pripravlja na nastop na tekmovanju Euroskills. »Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.«
Na gimnaziji v Ilirski Bistrici, ki je podružnica Šolskega centra Postojna, se izvajata dva programa: tehnik računalništva in gimnazija. Na šoli poteka veliko projektov, taborniki praznujejo 70 let delovanja, v kraju pa med mladimi živi tudi glasba - v naš terenski studio so prišli tudi člani dijaškega narodnozabavnega ansamla Od buata.
Neveljaven email naslov