Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je narediti vozniški izpit, ko postaneš polnoleten, le želja mladih ali tudi potreba sodobnega načina življenja? Ali mlademu človeku prinese neodvisnost in samostojnost? Kako sploh pridemo do izpita in koliko nas to stane? Kakšna skupina v prometu so mladi vozniki, so najbolj ranljivi motoristi? O mladih voznikih, obnašanju Slovencev v prometu in avtomobilski prihodnosti bomo govorili z dijaki, ki že držijo volan v rokah, in z inštruktorjemvarne vožnje.
Kakšni so mladi vozniki na cestah in kaj prinese vozniški izpit?
Je narediti vozniški izpit, ko postaneš polnoleten, le želja mladih ali tudi potreba sodobnega načina življenja? Ali mlademu človeku prinese neodvisnost in samostojnost? Kako sploh pridemo do izpita? Kakšna skupina v prometu so mladi vozniki, so najbolj ranljivi motoristi? O mladih voznikih, obnašanju Slovencev v prometu in avtomobilski prihodnosti smo govorili z dijaki, ki že držijo volan v rokah, in z inštruktorjem AMZS Centra varne vožnje Manuelom Pungertinkom, ki mlade pripravja na največje izzive na cestah. Čeprav so sredi mature in izpitnega obdobja, so se nam pridružili Neža Vengust, ki izpita še nima, mladi voznici Polona Grilc in Karin Trdin ter mladi voznik in motorist Urban Zgonc.
V Sloveniji je še vedno dokaj samoumevno, da se mladi za vozniški izpit odločijo že takoj, ko lahko. Velikokrat pa ne gre le za željo mladih, temveč tudi za potrebo ali celo nujnost, saj s tem postanejo bolj samostojni in neodvisni od javnega prevoza in staršev. Polona ima na primer do šole kar dolgo pot:
“Nikogar ni treba prositi, da te kam pelje. Mi imamo avtobus, ki nas pelje do vlaka, potem prestopiš na vlak, da prideš sploh do Ljubljane, nato pa moraš še enkrat na avtobus, da te pripelje do šole. Potrebovala sem dve uri v eno smer, tako da se kar pozna, če imaš avto.”
Mladi vozniki še zdaleč niso tako slabi vozniki, za kakršne veljajo v naši družbi, v kateri kroži kar precej stereotipnih predstav o različnih skupinah voznikov. Res je, da jim manjkajo izkušnje, pravi inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik, a vozniki prehitro opazimo napake drugih, svoje pa spregledamo.
“Najboljši smo v dajanju kritike. In sam sem v najboljši generaciji: za nas so mladi in stari slabi vozniki, mi pa smo idealni. A žal ni tako. Največ nesreč povzročijo vozniki, stari od 34 do 50 let. Začnimo iskati dobre stvari tudi pri mladih. Imam kar precej izkušenj, kako so se stari starši, ker je vnuk ali vnukinja delal izpit, ponovno učili, kako voziti. Pravilno je, da smo kritični in da jih opozarjamo na nevarnosti v prometu. Ni pa prav, da smo zadevo pripeljali tako daleč, da mladi ne znajo, ko jih na CPP-ju vprašam, kaj si mislijo o mladih voznikih, povedati ene dobre stvari. Ampak govorijo sami o sebi zelo kritično. Težko me boste prepričali, da so to videli v praksi, ampak je to posledica tega, kar jim vsi govorimo. Ko bomo to spremenili, ko bomo videli, da vsi delamo napake, pa tega ne bomo obsojali, ampak si rekli, “svetoven sem”, ker mi je uspelo preprečiti prometno nesrečo, bo gotovo naša kultura še na bistveno višjem nivoju.”
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Je narediti vozniški izpit, ko postaneš polnoleten, le želja mladih ali tudi potreba sodobnega načina življenja? Ali mlademu človeku prinese neodvisnost in samostojnost? Kako sploh pridemo do izpita in koliko nas to stane? Kakšna skupina v prometu so mladi vozniki, so najbolj ranljivi motoristi? O mladih voznikih, obnašanju Slovencev v prometu in avtomobilski prihodnosti bomo govorili z dijaki, ki že držijo volan v rokah, in z inštruktorjemvarne vožnje.
Kakšni so mladi vozniki na cestah in kaj prinese vozniški izpit?
Je narediti vozniški izpit, ko postaneš polnoleten, le želja mladih ali tudi potreba sodobnega načina življenja? Ali mlademu človeku prinese neodvisnost in samostojnost? Kako sploh pridemo do izpita? Kakšna skupina v prometu so mladi vozniki, so najbolj ranljivi motoristi? O mladih voznikih, obnašanju Slovencev v prometu in avtomobilski prihodnosti smo govorili z dijaki, ki že držijo volan v rokah, in z inštruktorjem AMZS Centra varne vožnje Manuelom Pungertinkom, ki mlade pripravja na največje izzive na cestah. Čeprav so sredi mature in izpitnega obdobja, so se nam pridružili Neža Vengust, ki izpita še nima, mladi voznici Polona Grilc in Karin Trdin ter mladi voznik in motorist Urban Zgonc.
V Sloveniji je še vedno dokaj samoumevno, da se mladi za vozniški izpit odločijo že takoj, ko lahko. Velikokrat pa ne gre le za željo mladih, temveč tudi za potrebo ali celo nujnost, saj s tem postanejo bolj samostojni in neodvisni od javnega prevoza in staršev. Polona ima na primer do šole kar dolgo pot:
“Nikogar ni treba prositi, da te kam pelje. Mi imamo avtobus, ki nas pelje do vlaka, potem prestopiš na vlak, da prideš sploh do Ljubljane, nato pa moraš še enkrat na avtobus, da te pripelje do šole. Potrebovala sem dve uri v eno smer, tako da se kar pozna, če imaš avto.”
Mladi vozniki še zdaleč niso tako slabi vozniki, za kakršne veljajo v naši družbi, v kateri kroži kar precej stereotipnih predstav o različnih skupinah voznikov. Res je, da jim manjkajo izkušnje, pravi inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik, a vozniki prehitro opazimo napake drugih, svoje pa spregledamo.
“Najboljši smo v dajanju kritike. In sam sem v najboljši generaciji: za nas so mladi in stari slabi vozniki, mi pa smo idealni. A žal ni tako. Največ nesreč povzročijo vozniki, stari od 34 do 50 let. Začnimo iskati dobre stvari tudi pri mladih. Imam kar precej izkušenj, kako so se stari starši, ker je vnuk ali vnukinja delal izpit, ponovno učili, kako voziti. Pravilno je, da smo kritični in da jih opozarjamo na nevarnosti v prometu. Ni pa prav, da smo zadevo pripeljali tako daleč, da mladi ne znajo, ko jih na CPP-ju vprašam, kaj si mislijo o mladih voznikih, povedati ene dobre stvari. Ampak govorijo sami o sebi zelo kritično. Težko me boste prepričali, da so to videli v praksi, ampak je to posledica tega, kar jim vsi govorimo. Ko bomo to spremenili, ko bomo videli, da vsi delamo napake, pa tega ne bomo obsojali, ampak si rekli, “svetoven sem”, ker mi je uspelo preprečiti prometno nesrečo, bo gotovo naša kultura še na bistveno višjem nivoju.”
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Izjemnost je vedno v preseganju. Ustaljenega, povprečnega, navadnega. Gostje prvega Gymnasiuma v novem letu bodo zato mladi, ki so s svojimi dejanji presežkov pravo vodilo in bodrilo za vse nas. Prisluhnite svetovni mladinski šahovski prvakinji, zmagovalcu mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike, 17 letni apneistki, ki se je na vdih potopila že 61 metrov globoko in izjemnima akrobatoma, dvojcu Flipping art. Veliko imajo ponuditi. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V studiu Prvega gostimo mlade iz Celja, ki so se novembra vrnili z Mauritiusa, kjer so v štirih dneh opravili 90 kilometrov dolg pohod – odpravo v okviru projekta Mepi. Na poti so si sami postavljali šotore, si kuhali, se spopadali s komarji in žulji, a svojo nalogo odlično opravili. Mepi – mednarodno priznanje za mlade je namreč program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Pri mednarodni odpravi dijakov Srednje zdravstvene šole Celje na Mauritius torej ne gre za enkratno turistično potovanje v tujo deželo, temveč za piko na i večletnega učenja, napredovanja in prostovoljnega dela …
Na Gimnaziji Ravne na Koroškem že nekaj let deluje Filmski studio na gradu. Mladi skupaj s profesionalnimi filmskimi ustvarjalci pišejo in snemajo filme, se preizkušajo v igralstvu. Sodelujejo pa tudi na mednarodnih projektih, kot je Erasmus +, s čimer so Šolskemu centru Ravne na Koroškem prinesli Cmepiusovo nagrado jabolko kakovosti. Prisluhnite jim v oddaji Gymnasium.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Biti priden kot mravlja je kompliment. Biti nadležen kot mravlja pa graja. A kakor koli obračamo so mravlje naše spremljevalke v dobrem in slabem, predvsem pa žuželke z zelo izraženo razdelitvijo v kaste in delitvijo dela. Ta prilagoditev jim je omogočila, da so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji in postale izredno številčne. O njih pa so Liani Buršič pripovedovali učenci 3. C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja ter Petra Hrovatin, vodnica in biologinja v ZOO-ju.
To, da so današnji mladostniki vse bolj spletni, ne pa tudi najbolj spretni, kar se varne in uravnotežene rabe tiče, je vse bolj vidno iz raziskav ter primerov vsakdana, ki kažejo kako zelo zasvojljiv je digitalni svet, ki vse bolj kvarno vpliva na resničnost življenja mladih, njihovo samopodobo in odnose. O spletni odvisnosti v debati z dijaki Gimnazije Kranj in psihologinjo Špelo Reš iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Slovenija je čudovita dežela, koliko pa ste je pravzaprav že spoznali? Bi znali tujcu priporočiti še kaj drugega kot Bled in Piran? Odpravite se “mal na zrak” z istoimensko ekipo. Žan, Jaka in Kristjan se vozijo po Sloveniji in snemajo filmčke v katerih predstavljajo domače skrite lepote. Spoznajte ekipo Mal na zrak!
V tokratnem Gymnasiumu smo spoznavali drugačnost, spodbujali pogovor, skratka podirali meje med Slovenijo in Indijo. Gosti v studiu so mladi z različnih ljubljanskih gimnazij in študentka Sanskriti Kumar, ki se je leta 2005 v Maribor preselila iz Indije.
Kako je živeti v neotipljivem, neoprijemljivem, hitrem svetu, ki ne ponuja stalnosti, kjer je vse bolj kot ne hitro, minljivo, prazno in relativno? Ko vse spolzi skozi dlani in se ne moremo ničesar oprijeti? Kje mladi najdejo zatočišče, bazo in temelj? Kje iščejo resnico? Z mladimi v radijski oddaji Gymnasium!
Spoznajte svetovne prvake v hip hopu Artfex crew in mladinsko delegatko Združenih narodov Sabino Carli.
Ena najstarejših ljubljanskih šol je Gimnazija Ledina. Nekoč učiteljišče, ki so ga v šestdesetih letih prejšnjega stoletja preoblikovali v Gimnazijo pedagoške smeri, od leta 1992 pa Gimnazija Ledina. 17.500 dijakov je v 150 letih gulilo tamkajšnje klopi, in čeprav se je šolski sistem menjal, poslopje dograjevalo, je poslanstvo šole ostalo isto – splošna izobrazba. Iste so ostale tudi učilnice – s pomembno razliko: nekoč so morali dežurni učenci sami s premogom zakuriti peči v učilnicah, danes imajo mladi povsem drugačne skrbi. Z nekdanjimi dijaki bomo obujali spomine, z zdajšnjimi pa govorili o Ledini, o pripadnosti šoli, o srednješolskem obdobju v življenju posameznika in o obeležitvi 150-letnice šole.
To sredo boste spoznali mlade iz Centra mladih Koper. Aktivni so pri raziskovanju in oblikovanju kreativnih predlogov, ki so povezani z življenjem mladih. Njihova vizija je, da center ne nudi le prostora za druženje in ustvarjanje, temveč tudi mentorstvo. Mlade v Kopru navdušuje film. Jan, Bor in Mak snemajo svoje filme, ki jih nato predvajajo v Centru mladih.
V Gymnasiumu smo govorili o sodobnem plesu in ga spoznavali kot umetnost, ki spodbuja ustvarjalnost. Kakšne so zakonitosti pravilne rabe tehnik in improvizacijskih orodij, ki jih lahko uporabijo pri svojem izražanju? O tem s plesalci in mentorji Plesnega studia Intakt.
Kaj revolucionarnega lahko nastane, ko svoje ustvarjalne ideje združijo 3 srednješolski ljubiteljski čebelarji, znanstvena avtoriteta slovenskega čebelarstva in nekaj malega sreče? Izveste v tokratnem Gymnasiumu!
V oddaji Gymnasium bomo tokrat govorili o pomembnosti neformalnega učenja za mlade v okviru Zavoda Nefiks. Dijaki bodo v studiu predstavili svoje izkušnje s Kariernega tabora, delili sveže vtise s pravkar končanih mladinskih izmenjav Challenge in Donkeink v Italiji in povedali, kako so se sami znašli v vlogi organizatorjev izmenjave You have one new friend request: Mother Earth v Sloveniji.
Zasavska regija se uvršča v sam vrh po brezposelnosti mladih v Sloveniji. Kljub temu mladi tam ne obupujejo, temveč aktivno soustvarjajo ponudbo za mlade. Spoznajte mlade iz Mladinskega centra Trbovlje, ki nam bodo povedali kako se soočajo in kako rešujejo problematiko. Njihov poziv mladim se glasi – Začni svojo pustolovščino! Mi jo pričenjamo ob 20h na Prvem!
V nedeljo, 27. 8. je v portoroškem avditoriju zaigral pihalni orkester Musica Creativa. Orkester nosi isto ime, kot tabor v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze slovenskih godb, ki se ga je letos v Izoli udeležilo 90 mladih godbenic in godbenikov tako iz Slovenije in tujine, na njem pa so jim organizatorji ponudili številna nova znanja, izobraževanja pri vrhunskih mentorjih in možnost delovanja na najvišjem nivoju godbeništva. Namen tabora Musica creativa pa je poleg pridobivanja novih znanj in dela z mladimi bil tudi ta, da se sestavi slovenski mladinski pihalni orkester. Kako so izpolnili vse zadane si naloge, so nam v studiu povedali Daniel Leskovic iz JSKD, Boštjan Dimnik, dirigent pihalnega orkestra Musica Creativa, Jakob Bobek, mentor za klarinete in udeleženca tabora tolkalist Tilen Zlatnar in trobentač Mitja Petek.
Naši gostje bodo mladi, ki so se poleti udeležili olimpijad znanja. Vsako leto se namreč ekipe dijakov iz številnih držav pomerijo v zahtevnem znanju iz določenih predmetov, vsako leto pa te olimpijade potekajo v različnih državah … Kakšno znanje je treba imeti, da prideš v državno ekipo, kakšne naloge se rešuje, kako potekajo olimpijade in kakšen izziv sploh še predstavlja šolski nivo znanja? Kako so se imeli v Veliki Britaniji in na Tajskem bomo izvedeli od treh udeležencev kemijske in biološke olimpijade znanja.
V oddaji Gymnasium smo pred mikrofon povabili Ester Ivakič, Majo Križnik in Katarino Rešek – Kuklo, ki pripadajo najmlajši generaciji slovenskih filmskih režiserk – in s svojimi filmi skupaj z drugimi mladimi ustvarjalkami in ustvarjalci spreminjajo podobo slovenskega filma.
Neveljaven email naslov