Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z dijaki, ki so konec maja sodelovali na mednarodni filozofski olimpijadi znanja. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se naj pripravljali, kako je letos vse skupaj potekalo prek spleta, kakšno znanje morajo dijaki pokazati, o katerih filozofskih vprašanjih so pisali, kako so si priborili 3 bronaste medalje in 4 pohvale? Pa tudi o tem, ali je oznaka filozof pohvala ali zbadljivka?
10 slovenskih dijakov z različnih gimnazij je konec maja sodelovalo na mednarodni filozofski olimpijadi
Konec meseca maja je potekala mednarodna filozofska olimpijada – in to kar prek spleta in v angleškem jeziku. Udeležili so se je tudi slovenski dijaki. O čem so pisali, za kakšno tekmovanje znanja gre in kakšne rezultate so dosegli? Je to, da nekomu rečemo filozof pohvala ali zbadljivka? O tem smo se pogovarjali s petimi udeleženci olimpijade, ki so prišli na naš radio, pa tudi z Miho Andričem, enim od organizatorjev, ki so poskrbeli za to, da so odpovedano srečanje v Lizboni Slovenci organizirali po spletu. Zato je bila tudi slovenska dijaška ekipa številčna: ponavadi lahko grejo na to tekmovanje le najboljši iz posamezne države – en ali dva dijaka, letos pa je lahko sodelovalo 10 Slovencev. Prejeli so 3 bronaste medalje in 4 pohvale.
Ali filozofija daje odgovore na tista najbolj ključna vprašanja našega bivanja ali poraja vedno nova vprašanja? Una Iza Grandovec, 4. letnik mednarodne mature na Gimnaziji Kranj:
“Mislim, da to dvoje ni izključujoče. Ne daje dokončnih odgovorov, ampak to me v bistvu ne moti. Mislim, da je to ravno čas filozofije – da ni eksaktna, da pušča prostor za interpretacijo. Zaradi tega mi je filozofija všeč.”
Pri filozofiji se naučiš prepoznavati dobre in slabe argumente, je prepričan Marcel Malovrh, dijak 4. letnika mednarodne mature na Gimnaziji Kranj. K njej moraš pristopati ponižno, še dodaja:
“Glavni kriterij je neke vrste ponižnost. Če boš šel brat neko filozofsko delo s predpostavko, jaz vse vem, potem boš pri vsakem stavku rekel: ne, to pa ni res, jaz se s tem ne strinjam. In tako ne boš prišel nikamor. Če pa začneš brati s predpostavko: recimo, da je to res, pa se ti lahko odpre nov pogled na svet in šele pozneje lahko vidiš, ali je ta pogled smiseln ali ne.”
Po mnenju Oskarja Bana Brejca, maturanta z Gimnazije Poljane, mora tisti, ki se ukvarja s filozofijo, imeti naslednje veščine: “Rad mora brati, rad mora poslušati in rad se mora pogovarjati. To je glavno, potem pa se sproti učiš in posnemaš agrumentacijo filozofa, ki ti je všeč.”
Ali te filozofija nauči tudi dobro spoznati samega sebe? Blaž Sušnik, 3. letnik Gimnazije in srednje šole Kamnik:
“Mislim, da je to od samega začetka že cilj filozofije kot take – da spoznaš samega sebe. Filozofija pa te tudi nauči veščino samokritike: nikoli ne smeš biti čisto zadovoljen s svojim delom, vedno moraš vrtati naprej, da najdeš napake, ki se ti zdijo še tako majhne. Ampak to moraš delati, da dobiš jasno sliko – in o svetu okoli sebe in o samemu jazu.”
Filozofske debate pa med mladimi niso omejene le na ure filozofije v 3. in 4. letniku srednje šole, ko je na predmetniku ta predmet, je povedal Marcel Čarman, dijak 3. letnika programa mednarodne mature Gimnazije Kranj:
“S sošolcem sva že prej veliko debatirala. On je imel svoje unikatne poglede, ki sem jih hotel vsakič ovreči, ampak mi ni uspelo, ker je precej trmast. Zelo veliko je bilo življenjskih vprašanj, ki mogoče niso bila tako povezana s filozofijo, ampak bolj s samim procesom odraščanja in s tem, da dosežemo novo stopnjo zrelosti.”
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Pogovarjali smo se z dijaki, ki so konec maja sodelovali na mednarodni filozofski olimpijadi znanja. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se naj pripravljali, kako je letos vse skupaj potekalo prek spleta, kakšno znanje morajo dijaki pokazati, o katerih filozofskih vprašanjih so pisali, kako so si priborili 3 bronaste medalje in 4 pohvale? Pa tudi o tem, ali je oznaka filozof pohvala ali zbadljivka?
10 slovenskih dijakov z različnih gimnazij je konec maja sodelovalo na mednarodni filozofski olimpijadi
Konec meseca maja je potekala mednarodna filozofska olimpijada – in to kar prek spleta in v angleškem jeziku. Udeležili so se je tudi slovenski dijaki. O čem so pisali, za kakšno tekmovanje znanja gre in kakšne rezultate so dosegli? Je to, da nekomu rečemo filozof pohvala ali zbadljivka? O tem smo se pogovarjali s petimi udeleženci olimpijade, ki so prišli na naš radio, pa tudi z Miho Andričem, enim od organizatorjev, ki so poskrbeli za to, da so odpovedano srečanje v Lizboni Slovenci organizirali po spletu. Zato je bila tudi slovenska dijaška ekipa številčna: ponavadi lahko grejo na to tekmovanje le najboljši iz posamezne države – en ali dva dijaka, letos pa je lahko sodelovalo 10 Slovencev. Prejeli so 3 bronaste medalje in 4 pohvale.
Ali filozofija daje odgovore na tista najbolj ključna vprašanja našega bivanja ali poraja vedno nova vprašanja? Una Iza Grandovec, 4. letnik mednarodne mature na Gimnaziji Kranj:
“Mislim, da to dvoje ni izključujoče. Ne daje dokončnih odgovorov, ampak to me v bistvu ne moti. Mislim, da je to ravno čas filozofije – da ni eksaktna, da pušča prostor za interpretacijo. Zaradi tega mi je filozofija všeč.”
Pri filozofiji se naučiš prepoznavati dobre in slabe argumente, je prepričan Marcel Malovrh, dijak 4. letnika mednarodne mature na Gimnaziji Kranj. K njej moraš pristopati ponižno, še dodaja:
“Glavni kriterij je neke vrste ponižnost. Če boš šel brat neko filozofsko delo s predpostavko, jaz vse vem, potem boš pri vsakem stavku rekel: ne, to pa ni res, jaz se s tem ne strinjam. In tako ne boš prišel nikamor. Če pa začneš brati s predpostavko: recimo, da je to res, pa se ti lahko odpre nov pogled na svet in šele pozneje lahko vidiš, ali je ta pogled smiseln ali ne.”
Po mnenju Oskarja Bana Brejca, maturanta z Gimnazije Poljane, mora tisti, ki se ukvarja s filozofijo, imeti naslednje veščine: “Rad mora brati, rad mora poslušati in rad se mora pogovarjati. To je glavno, potem pa se sproti učiš in posnemaš agrumentacijo filozofa, ki ti je všeč.”
Ali te filozofija nauči tudi dobro spoznati samega sebe? Blaž Sušnik, 3. letnik Gimnazije in srednje šole Kamnik:
“Mislim, da je to od samega začetka že cilj filozofije kot take – da spoznaš samega sebe. Filozofija pa te tudi nauči veščino samokritike: nikoli ne smeš biti čisto zadovoljen s svojim delom, vedno moraš vrtati naprej, da najdeš napake, ki se ti zdijo še tako majhne. Ampak to moraš delati, da dobiš jasno sliko – in o svetu okoli sebe in o samemu jazu.”
Filozofske debate pa med mladimi niso omejene le na ure filozofije v 3. in 4. letniku srednje šole, ko je na predmetniku ta predmet, je povedal Marcel Čarman, dijak 3. letnika programa mednarodne mature Gimnazije Kranj:
“S sošolcem sva že prej veliko debatirala. On je imel svoje unikatne poglede, ki sem jih hotel vsakič ovreči, ampak mi ni uspelo, ker je precej trmast. Zelo veliko je bilo življenjskih vprašanj, ki mogoče niso bila tako povezana s filozofijo, ampak bolj s samim procesom odraščanja in s tem, da dosežemo novo stopnjo zrelosti.”
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, o poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge, kako mentorji usmerjajo mlade, kaj je pri delu najtežje, kaj je poslanstvo literature?
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladi olimpijci, ki so se pred kratkim vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz Buenos Airesa s številnimi medaljami so v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Vodi Tadeja Bizilj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V Gymnasiumu smo odprli tabu temo: spolne zlorabe. Kakšne posledice pustijo na človeku, še posebej če gre za otroka? Kako premagati travmo? Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Zakaj je ta tema tabu? O tem Amadea, žrtev spolnega zlorabljanja v otroštvu, in mladi iz različnih šol.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje? O tem z mladimi, ki jim kemija ne dela težav in so se udeležili projekta Basf Teens' Lab na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
14 članska slovenska reprezentanca raketnih modelarjev Letalske zveze Slovenije je na svetovnem prvenstvu na Poljskem ekipno dosegla dva naslova svetovnih podprvakov, v posamičnih kategorijah pa so osvojili dve bronasti medalji.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Že lansko leto so dijaki II. Gimnazije Maribor odpotovali v Afriko, točneje v Ugando, kjer so pomagali dograditi šolo in postaviti učilnico na prostem, otroke učili plavanja in še marsikaj drugega. Letošnje leto se je projekt nadaljeval, v sodelovanju z romunskimi in ugandskimi dijaki, zdaj pod mednarodnim imenom “Never Lose Your Soul”. Rdeča nit projekta so migracije mladih talentiranih ljudi iz območij varovane narave, združuje pa dve pereči temi, ki sta skupni vsem vključenim partnerjem. Območja varovane narave se v zadnjih desetletjih praznijo (tudi v Sloveniji) in mladi, še posebej talentirani ljudje, odhajajo v tujino. Škoda je dvojna – območja varovane narave so brez svojega človeškega razvojnega potenciala (“urejamo” jo iz pisarn) in beg možganov iz Slovenije se nadaljuje. Na tem in marsičem drugem so na svojem popotovanju štirinajst dni letos delali mariborski dijaki, ki so se iz Ugande vrnili pred nekaj dnevi – njihove izkušnje slišite po 20h! Z nami v studiu bodo Matija Medved Mlakar, Nejc Poljanec, Jakob Vidmar, Ema Žagar, Vita Movrin, Lana Krmelj, Tilen Basle in profesorica Zdenka Keuc.
Le še nekaj dni nas loči od začetka novega šolskega leta, ko se bodo dijakinje in dijaki vrnili v klopi. Marsikdo izmed njih bo letos soočen z odločitvijo o nadaljevanju svoje izobraževalne poti. Izbira primernega študija vsekakor ni lahka naloga in pri njej se mladi velikokrat srečujejo z vprašanji, na katera težko dobijo odgovore. Kar nekaj mladih pa je tudi takih, ki ne vedo, kam bi se usmerili. Zanje so Karierni centri Univerze v Ljubljani organiziral brezplačno poletno šolo, na kateri se v tem tednu lahko udeležijo delavnic in obiskujejo fakultete, podjetja in organizacije, ki se jim zdijo zanimivi.
Počitnice se počasi bližajo koncu, mladi se vračajo s potovanj in drugih aktivnosti polni lepih vtisov. Mnogi od njih so obiskali tudi poletne tabore – tokrat izveste, kaj vse so doživeli, se novega naučili in izkusili na poletni šoli logike, taboru računalništva in astronomskem raziskovalnem taboru ter na računalniških olimpijadah v izvedbi Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter kaj vse se dogaja v tem tednu v Trenti na Poletni šoli od ideje do oddaje.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
33 mladih in 10 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Alžirije, Iraka in Sirije se v Zapotoku udeležuje mednarodne izmenjave Slovenske filantropije. Naslovili so jo Sestavljanka raznolikosti, njen namen pa je mladim iz različnih kultur ponuditi kakovostno preživljanje poletnih dni, možnosti za neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Na izmenjavi spoznavajo sami sebe in drug drugega, hodijo na izlete, kuhajo si sami, pripravljajo kulturne večere, igrajo nogomet na igrišču pred staro šolo, se udeležujejo različnih delavnic.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Ibsenov Peer Gynt je eden najznamenitejših dramskih junakov vseh časov, njegova zgodba predstavlja eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni, izhodišču vsega bistvenega. V tokratnem Gymnasiumu boste lahko slišali, kako so na šolski oder dijaki 4. letnika Waldorfske šole Ljubljana, postavili eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil in hkrati morda najbolj zahteven dramski spis nasploh. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Plesalka in koreografinja Veronika Valdes in mladi, ki obiskujejo različne srednje šole s plesnim programom, o sodobnem plesu, razliki z baletom, stereotipih in izzivih ...
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Prostovoljstvo je eden izmed stebrov slovenske družbe, v okviru katerega prostovoljci vsako leto opravijo več milijonov delovnih ur. Naj gre za dela v humanitarnih, gasilskih, izobraževalnih ali drugih akcijah. A od kod črpajo navdih za pomoč soljudem? Odgovore smo iskali z mladimi prostovoljnimi gasilci in taborniki, med njimi je bil tudi dobitnik naziva naj prostovoljec za leto 2017 v kategoriji do 19 let.
Neveljaven email naslov