V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek.

Avtor je odgovarjal na vprašanja maturantov

V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek, saj vključuje teme, ki nagovarjajo maturante: iskanje identitete in doma, iskanje ravnovesja med ljubeznijo in svobodo, vprašanje resnice, bežanje pred odgovornostjo in življenjem samim, teža razočaranja ...

Goran Vojnović: "Še vedno se zdrznem ob frazi obvezno čtivo. Verjamem, da branje ne bi smelo biti obvezno. Knjig je ogromno in mislim, da bi vsak moral najti knjigo, ki mu je blizu - ali kar zadeva temo ali načina pripovedi. Se pa zavedam, da mora obstajati maturitetni esej in nekaj, čemur se reče obvezno čtivo. In ko sem slišal, da je Figa izbrana na maturo, sem imel mešane občutke. Po eni strani je to velik kompliment za moj roman. Dobiš 7 tisoč bralcev, na obiskih na šolah pa dragocen vpogled v to, kako mladi berejo tvojo knjigo, česar sicer na literarnih dogodkih ne dobiš. Po drugi strani pa veš, da boš del osebnih zgodb in da ne bodo vse srečne. Da del dijakov tega eseja ne bo opravil tako, kot si ga želi, in boš ostal v njihovem spominu kot ena travma. Ki bo sčasoma sicer zbledela, kot zbledijo vse te srednješolske travme, a vseeno imaš še vedno občutek, da te bodo lahko na ulici kakšne oči malo bolj grdo pogledale."