Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike. Ne glede na to, ali smučamo ali deskamo na snegu, se je na smučišču treba držati pravil in se obnašati odgovorno ter razmeram primerno. Pa tudi če greste izven smučišča - zato več tudi o turnem smučanju.
Deskanje na snegu, obnašanje na smučišču in turno smučanje
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike, pravi Klemen Krejač s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, in dodaja, da je pri začetnikih deskarjih zelo pomembna tudi oprema - poleg čelade seveda tudi nepremočljive hlače in rokavice, saj se pri učenju deskanja na snegu velikokrat znajdemo na tleh, več je stika s snegom.
Kakšna pa mora biti dolžina deske? Najbolj splošen nasvet je, da sega do brade. Je pa odvisno malo tudi od teže deskarja na snegu in od tega, kje bomo deskali. S krajšimi deskami je lažje izvajati trike, skakati in zavijati, a če smo pretežki, nam lahko pri zavijanju spodrsava. Za freeride pa so primerne za malenkost daljše deske za prosti slog. Pomembni sta tudi oblika in širina deske. Paziti moramo, da deska ni preozka ali preširoka glede na čevlje in vezi.
"Pri prostem slogu stopali gledata vsaka v svojo smer, sta obrnjeni navzven. Pri začetnikih ni tako natančnih določil, kako se to nastavi, je pa pomembno, da mu je udobno, da ga ne boli v kolenih ali kolkih, kar se tudi lahko zgodi, če je položaj vezi preveč ekstremen," pove Klemen Krejač.
Deska za prosti slog je ukrivljena na obeh koncih, omogoča torej vožnjo v obe smeri, vseeno pa je ena noga dominantna, sprednja, tako da ločimo tiste, ki so "goofy" in tiste, ki so "regular". Pri regular položaju na deski je spredaj leva noga, pri goofy pa desna … Začetniki lahko to najlažje ugotovijo tako, da jih kdo od zadaj nežno porine naprej in vidijo, na katero nogo se ujamejo, ali pa preverijo, katero nogo imajo spredaj, ko se drsajo po spolzki, mokri ali ledeni površini. To je torej dominantna noga.
Če pri smučanju premikamo težo iz spodnje smučke na zgornjo, ki postane nova spodnja, pa je za deskanje na snegu drugače. Zavijanje dosežemo s premikanjem teže na prste in pete.
"Vedno smo obrnjeni z ramo proti dolini (ne z ramensko osjo, temveč z eno ramo) in tukaj ni prenosa z leve na desno oz. s spodnje na zgornjo nogo, temveč je prenos teže na prste in pete. Da dosežemo zvezno zavijanje, s prstov na pete, pete na prste, je lahko morda še težje kot na smučeh. Če smo pri smučanju rekli, da vse izhaja praviloma od spodaj navzgor, da so torej noge tiste, ki vodijo smuči, se pri deskanju dosti več vrtimo v zgodnjem delu telesa in si s tem, tudi z roko, pomagamo pri začetku zavoja."
163 epizod
Oddaja s športnimi izzivi in z nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno aktivnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi? Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike. Ne glede na to, ali smučamo ali deskamo na snegu, se je na smučišču treba držati pravil in se obnašati odgovorno ter razmeram primerno. Pa tudi če greste izven smučišča - zato več tudi o turnem smučanju.
Deskanje na snegu, obnašanje na smučišču in turno smučanje
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike, pravi Klemen Krejač s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, in dodaja, da je pri začetnikih deskarjih zelo pomembna tudi oprema - poleg čelade seveda tudi nepremočljive hlače in rokavice, saj se pri učenju deskanja na snegu velikokrat znajdemo na tleh, več je stika s snegom.
Kakšna pa mora biti dolžina deske? Najbolj splošen nasvet je, da sega do brade. Je pa odvisno malo tudi od teže deskarja na snegu in od tega, kje bomo deskali. S krajšimi deskami je lažje izvajati trike, skakati in zavijati, a če smo pretežki, nam lahko pri zavijanju spodrsava. Za freeride pa so primerne za malenkost daljše deske za prosti slog. Pomembni sta tudi oblika in širina deske. Paziti moramo, da deska ni preozka ali preširoka glede na čevlje in vezi.
"Pri prostem slogu stopali gledata vsaka v svojo smer, sta obrnjeni navzven. Pri začetnikih ni tako natančnih določil, kako se to nastavi, je pa pomembno, da mu je udobno, da ga ne boli v kolenih ali kolkih, kar se tudi lahko zgodi, če je položaj vezi preveč ekstremen," pove Klemen Krejač.
Deska za prosti slog je ukrivljena na obeh koncih, omogoča torej vožnjo v obe smeri, vseeno pa je ena noga dominantna, sprednja, tako da ločimo tiste, ki so "goofy" in tiste, ki so "regular". Pri regular položaju na deski je spredaj leva noga, pri goofy pa desna … Začetniki lahko to najlažje ugotovijo tako, da jih kdo od zadaj nežno porine naprej in vidijo, na katero nogo se ujamejo, ali pa preverijo, katero nogo imajo spredaj, ko se drsajo po spolzki, mokri ali ledeni površini. To je torej dominantna noga.
Če pri smučanju premikamo težo iz spodnje smučke na zgornjo, ki postane nova spodnja, pa je za deskanje na snegu drugače. Zavijanje dosežemo s premikanjem teže na prste in pete.
"Vedno smo obrnjeni z ramo proti dolini (ne z ramensko osjo, temveč z eno ramo) in tukaj ni prenosa z leve na desno oz. s spodnje na zgornjo nogo, temveč je prenos teže na prste in pete. Da dosežemo zvezno zavijanje, s prstov na pete, pete na prste, je lahko morda še težje kot na smučeh. Če smo pri smučanju rekli, da vse izhaja praviloma od spodaj navzgor, da so torej noge tiste, ki vodijo smuči, se pri deskanju dosti več vrtimo v zgodnjem delu telesa in si s tem, tudi z roko, pomagamo pri začetku zavoja."
Rubriko Hudo športni bomo namenili šahu. Ta igra je med mladimi precej priljubljena in kot nam je povedal sogovornik v tokratnih športnih minutah oddaje Hudo Val Vodnik, je tudi konkurenca precej velika. Valu gre šah zelo dobro, osvojil je že naslov državnega prvaka, bil je tudi šolski prvak. Spoznali ga boste v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
V športnih minutah oddaje Hudo tokrat gremo na nogometno zelenico. Pred mikrofon rubrike Hudo športni smo povabili mladega obetavnega nogometaša Taja Steinmana, ki igra za Nogometni klub Vrhnika, njegove sanje pa so, da bi nekoč postal profesionalni nogometaš.
V rubriki Hudo športni tokrat govorimo o lokostrelstvu. Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Radovljica smo spoznali svetovno prvakinjo v tem športu Anamarijo Colnarič. Z njo se je pogovarjal Aleš Ogrin.
V oddaji Hudo smo gostili učenke in učence z OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki so povedali, da je njihovo mesto močno povezano tudi s športom. Zato smo med našim obiskom šole pred mikrofon povabili mladega športnika, ki je potrdil te trditve. V rubriki Hudo športni smo govorili o košarki, z nami je bil 14-letnik, ki trenira v Košarkarskem klubu Triglav. Omenjeni klub se sicer nahaja v Kranju, a naš sogovornik je uspešno košarkarsko pot začel z igranjem za Radovljico. Ne le, da je uspešen v svojem novem klubu, pomemben člen je tudi v slovenski mladinski košarkarski reprezentanci. Kdo je, izveste v športnih minutah oddaje Hudo.
V zadnjem obdobju nas navdušujejo predvsem kolesarji, marsikdo je letos navijal za Pogačarja, Rogliča, Mohoriča in druge, imamo pa v Sloveniji tudi zelo dobre kolesarke. Ena izmed njih je dijakinja Dominika Štrukelj, državna prvakinja v vzponu, ki bo prihodnjo sezono že nastopala med članicami.
Balinanje med mladimi ni najbolj priljubljen šport, a gosta tokratne rubrike Hudo športni sta nad njim navdušena. To sta sestra in brat Sara in Maj Premru, ki trenirata v Balinarskem klubu Krim.
V rubriki Hudo športni bomo tokrat govorili o urbanem športu, ki je prerastel v olimpijskega. To je rolkanje oziroma skejtanje. Rolkanje izvira iz surfanja, ker so surferji hoteli »surfati«, ko ni bilo valov. Osnova je seveda rolka, s katero pa rolkarji na ulici ali v rolkarskem parkuizvajajo številne zahtevne trike. Enega izmed skejterjev boste spoznali v pogovoru, ki sta ga pripravila Aleš in Špela.
V rubriki Hudo športni bomo spoznali mlado obetavno rokometašico Mašo Borkovič, ki trenira v Športnem društvu Rokometna šola Vrhnika in je v svoji starostni skupini postala tudi del slovenske rokometne reprezentance.
Prvi športnik v novi sezoni, ki vam ga predstavljamo v rubriki Hudo športni, je igralec namiznega tenisa Aleks Koren. Trenira za Namiznoteniški klub Cirkovce, že trikrat je bil državni prvak, sicer pa obiskuje 9. razred OŠ Cirkovce.
Prisluhnili bomo še zadnji rubriki hudo športni v tej sezoni. Ker so devetošolci že na počitnicah, smo jo tokrat posneli po telefonu, rdeča nit pogovora pa je bil tekvondo. S kom se je pogovarjal Aleš Ogrin, izveste v športnih minutah oddaje Hudo.
Tisa Lombar, ki obiskuje 2. letnik gimnazije, je vsestranska športnica. Njena prva ljubezen je sicer košarka, trenira pa tudi plezanje in boks, tako da se zgodi, da ima na dan več treningov. Sodeluje in tekmuje pa tudi na najvišnjih tekmovanjih z različnih področij znanja, pred kratkim se je na primer z Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti vrnila z zlato medaljo. Spoznajmo jo v rubriki Hudo športni.
Če ne veste veliko o sabljanju, ki je olimpijski šport, potem le prisluhnite našemu gostu Juriju Kajfežu. Čeprav obiskuje 7. razred osnovne šole, v Sloveniji, kjer je dosegel že kar nekaj naslovov državnega prvaka, že tekmuje med kadeti, uspešen pa je tudi na mednarodnih tekmah. Katero orožje uporablja, kako premagaš nasprotnika in kako usklajuje šolo in treninge v tujini? Spoznajte ga v Hudo športni!
13-letni David Prašnikar se z atlatiko v Atletskem društvu Mass Ljubljana ukvarja že nekaj let, skok s palico pa si je kot svojo paradno disciplino izbral pred dvema letoma. K njegovim uspehom - je aktualni državni prvak - pripomorejo tudi njegova znanja, spretnosti in moč, ki jih je pridobil tudi z drugimi športi, ki jih je treniral kot otrok. Kakšen šport je skok s palico in kako visoko letvico že preskoči David Prašnikar? Več izveste v Hudo športni!
V športnih minutah oddaje Hudo se bo tokrat predstavila 15-letna košarkarica Neža Glogovšek. Trenira v Košarkarskem klubu Podbočje, ki v tej starostni skupini igra v prvi ligi.
V rubriki Hudo športni smo se ustavili na OŠ Podbočje. Tam smo spoznali atleta Domna Praha Šobo, ki tekmuje za Atletski klub Brežice, dokazuje pa se v mnogoboju. V kateri atletski disciplini je najboljši, izveste v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
Tokrat spoznavamo obetavno 14-letno športno plezalko, ki trenira v Športnem društvu Balvanija, nastopa za slovensko mladinsko reprezentanco v športnem plezanju, letošnjo sezono pa je začela odlično. Mlado športnico, ki je že preplezala tudi oceno 8a, kar je vrhunski dosežek, spoznate v rubriki Hudo športni.
Nej Jagodic je uspešen mlad plavalec iz PK Triglav Kranj, ki kljub temu da ima 9 treningov na teden in nato še tekme, uspešno opravlja tudi šolske zadolžitve. Špela je na OŠ Matije Čopa Kranj izvedela tudi to, da ima najraje slog delfina, uživa pa tudi pri plavanju na dolgih prograh. Učenca OŠ Matije Čopa Kranj bomo spoznali v rubriki Hudo športni!
Ali vesta, kakšna borilna veščina je aikido? Za lažjo predstavo: mogoče ste jo že videli v kakšnem japonskem filmu, v katerem nastopajo samiraji ... Upam, da nam poznavalci ne bodo zamerili te asociacije, več o samem športu pa izvemo od našega sogovornika v rubriki Hudo športni. To je Tadej Grega Potočnik, sicer učenec OŠ Matije Čopa Kranj.
Najprej je bil navdušen nogometaš, zdaj je še bolj navdušen smučarski skakalec. Čeprav je bilo letos zaradi bolezni kar nekaj težkih trenutkov, Ljubljančan Maks Čuček z optimizmom gleda v naslednjo sezono.
Na OŠ Šenčur smo spoznali simpatično osmošolko, ki je nastopila tudi v resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Ker je pred nami rubrika Hudo športni, ste najbrž ugotovili, da se Ana Čermelj ukvarja s plesom. In to ne s katerimkoli plesom, Ana prisega na hiphop.
Neveljaven email naslov