Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na našo predstavo o tem, kaj smo, vpliva veliko različnih dejavnikov – naše želje, misli, ki si jih ustvarimo na podlagi medijskih podob, ter pričakovanja družbe, staršev, učiteljev in vrstnikov. Kadar se naša dejanja ali videz s temi predstavami ne skladajo, postanemo nezadovoljni, včasih tudi razvijemo slabo samopodobo. Tej bomo posvetili tokratno oddajo Hudo!, ob poslušanju katere boste izvedeli, kako se spopasti z učnim neuspehom in zbadanjem vrstnikov, kako se sprijazniti s podobo svojega telesa, pa tudi, kako pomagati vrstnikom, ki s seboj niso zadovoljni. Vodi Andreja Gradišar.
Na našo predstavo o tem, kaj smo, vpliva veliko različnih dejavnikov – naše želje, misli, ki si jih ustvarimo na podlagi medijskih podob, pričakovanja družbe, staršev, učiteljev in vrstnikov. Kadar se naša dejanja ali videz s temi predstavami ne skladajo, postanemo nezadovoljni, razvijemo slabo samopodobo. O samopodobi so razmišljali Pia, Maša, Lara, Hana, Maja in Matija iz OŠ Franceta Bevka, ki so povedali, kdaj so si všeč:
Seveda to, da občasno nismo zadovoljni s seboj, še ne pomeni, da imamo slabo samopodobo. Kot je pojasnila psihologinja Alenka Tacol, je za slednjo značilno, da se umikamo vase, ne navezujemo stikov:
Za slabo samopodobo je značilno pretiravanje, močno se usmerimo vase, na vse stvari v zvezi s seboj gledamo negativno, se ne spoštujemo, težko navežemo odnose z drugimi, imamo malo prijateljev, bežimo pred problemi, nismo samostojni pri odločanju, da smo pretežno slabo razpoloženi.
Na razvoj slabe samopodobe o svojem telesu in videzu zelo močno vplivajo podobe s socialnih omrežij in pričakovanja vrstnikov. Kot so povedali učenci OŠ Franceta Bevka, je videz pomembnejši med dekleti kot fanti, zato se mnoga dekleta odločijo za dieto:
Pia, Maša, Lara, Hana, Maja in Matija pravijo, da v razredu ali šoli največkrat zbadajo tiste, ki imajo večjo telesno težo. Zbadanja pa so deležni tudi tisti, ki odstopajo. To je na svoji koži izkusil Matija:
Eno leto so me zbadali zaradi frizure. Na začetku sem se zelo vznemirjal, potem pa sem si okrepil moralo, se jim samo smejal in so videli, da mi nič ne morejo.
Podobno svetuje tudi psihologinja Alenka Tacol, ki pravi, da se zbadanja najlažje znebimo, če poiščemo razlog zanj, se postavimo zase in ne pokažemo, kako zelo so nas ravnanja in besede drugih prizadeli.
Na slabo samopodoba poleg pričakovanj in zbadanja vrstnikov ter medijskih podob vplivajo tudi neuspeh v šoli, pri hobijih, prevelika pričakovanja staršev. Če vam kaj od naštetega povzroča težave oziroma slabo vpliva na vašo samopodobo, se lahko po nasvet obrnete na spletno stran To sem jaz. Na njej lahko anonimno zaprosite za nasvet strokovnjakov s področja medicine, psihologije in socialnega dela, najdete literaturo o delovanju telesa, motnjah hranjenja, športu in tako dalje, tam pa so zbrani tudi kontaktni podatki raznih svetovalnic in kriznih centrov.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Na našo predstavo o tem, kaj smo, vpliva veliko različnih dejavnikov – naše želje, misli, ki si jih ustvarimo na podlagi medijskih podob, ter pričakovanja družbe, staršev, učiteljev in vrstnikov. Kadar se naša dejanja ali videz s temi predstavami ne skladajo, postanemo nezadovoljni, včasih tudi razvijemo slabo samopodobo. Tej bomo posvetili tokratno oddajo Hudo!, ob poslušanju katere boste izvedeli, kako se spopasti z učnim neuspehom in zbadanjem vrstnikov, kako se sprijazniti s podobo svojega telesa, pa tudi, kako pomagati vrstnikom, ki s seboj niso zadovoljni. Vodi Andreja Gradišar.
Na našo predstavo o tem, kaj smo, vpliva veliko različnih dejavnikov – naše želje, misli, ki si jih ustvarimo na podlagi medijskih podob, pričakovanja družbe, staršev, učiteljev in vrstnikov. Kadar se naša dejanja ali videz s temi predstavami ne skladajo, postanemo nezadovoljni, razvijemo slabo samopodobo. O samopodobi so razmišljali Pia, Maša, Lara, Hana, Maja in Matija iz OŠ Franceta Bevka, ki so povedali, kdaj so si všeč:
Seveda to, da občasno nismo zadovoljni s seboj, še ne pomeni, da imamo slabo samopodobo. Kot je pojasnila psihologinja Alenka Tacol, je za slednjo značilno, da se umikamo vase, ne navezujemo stikov:
Za slabo samopodobo je značilno pretiravanje, močno se usmerimo vase, na vse stvari v zvezi s seboj gledamo negativno, se ne spoštujemo, težko navežemo odnose z drugimi, imamo malo prijateljev, bežimo pred problemi, nismo samostojni pri odločanju, da smo pretežno slabo razpoloženi.
Na razvoj slabe samopodobe o svojem telesu in videzu zelo močno vplivajo podobe s socialnih omrežij in pričakovanja vrstnikov. Kot so povedali učenci OŠ Franceta Bevka, je videz pomembnejši med dekleti kot fanti, zato se mnoga dekleta odločijo za dieto:
Pia, Maša, Lara, Hana, Maja in Matija pravijo, da v razredu ali šoli največkrat zbadajo tiste, ki imajo večjo telesno težo. Zbadanja pa so deležni tudi tisti, ki odstopajo. To je na svoji koži izkusil Matija:
Eno leto so me zbadali zaradi frizure. Na začetku sem se zelo vznemirjal, potem pa sem si okrepil moralo, se jim samo smejal in so videli, da mi nič ne morejo.
Podobno svetuje tudi psihologinja Alenka Tacol, ki pravi, da se zbadanja najlažje znebimo, če poiščemo razlog zanj, se postavimo zase in ne pokažemo, kako zelo so nas ravnanja in besede drugih prizadeli.
Na slabo samopodoba poleg pričakovanj in zbadanja vrstnikov ter medijskih podob vplivajo tudi neuspeh v šoli, pri hobijih, prevelika pričakovanja staršev. Če vam kaj od naštetega povzroča težave oziroma slabo vpliva na vašo samopodobo, se lahko po nasvet obrnete na spletno stran To sem jaz. Na njej lahko anonimno zaprosite za nasvet strokovnjakov s področja medicine, psihologije in socialnega dela, najdete literaturo o delovanju telesa, motnjah hranjenja, športu in tako dalje, tam pa so zbrani tudi kontaktni podatki raznih svetovalnic in kriznih centrov.
Na novinarskih delavnicah na OŠ Staneta Žagarja Lipnica sta mladi novinarski intervjuvali igralko Tino Resman, ki je nekoč hodila na njihovo šolo.
V oddaji Hudo smo šli pod soj žarometov plesne dvorane, družili smo se s plesalci Plesne akademije Bast Arts. Hip-hop je bil naša glavna tema in tudi to, kako v plesih, ki jih združuje to poimenovanje, napredovati. Ker so plesi hip-hopa med mladi priljubljeni, smo govorili tudi o tem, kako sploh začeti. Vse to in še več o tekmovanjih, na katerih so tudi že zelo uspešni, so povedali plesalci Svit, Rudi, Luna in Elma, ob njih pa tudi trener v plesni akademiji Bast Arts Jan Kozin.
Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Zalog, mladi novinarji pa so za svojo temo izbrali medkulturnost. Kako nas ta bogati in kakšne izzive postavlja pred nas? Pred mikrofon so med drugim povabili mlade, ki so v Slovenijo prišli iz Bosne, in svoje vrstnike, ki imajo enega starša iz druge države. Govorili pa bomo tudi o potovanjih!
Oddaja Hudo nas je popeljala na gledališki oder, in sicer s predstavo v žanru, ki mladim ni ravno najbolj blizu ali pa znan. 32 učenk in učencev s I. osnovne šole Celje je konec lanskega leta ustvarilo muzikal z naslovom Popolni načrt. Gre za priredbo muzikala The Grunch, ki so ga naši gostje ne le priredili, ampak tudi postavili v lokalno okolje knežjega mesta. V družbi dveh mentoric se nam je v studiu pridružilo 10 mladih ustvarjalcev muzikala in skupaj so nam predstavili, kako je potekala leto in pol dolga pot od zasnove ideje, prevoda izvirnika v slovenščino do končne odrske podobe in kako je ekipa mladih pilila svoje igralske in pevske veščine. Naloga ni bila lahka, in s čim vse so se mladi še spopadli pred skorajda popolno izvedbo premiere, boste izvedeli v oddaji Hudo.
To soboto smo se z učenci z osnovne šole Mokronog odpravili v Lutkovno gledališče Ljubljansko. V studiu se nam je namreč pridružila igralka in animatorka Maja Kunšič; z njo smo odkrivali čarobni svet lutkarstva. Mladi pa ne bodo le sodelovali pri pogovoru, saj so se preizkusili v vlogi mladih novinarjev in ji zastavili kopico vprašanj ter pomagali voditi oddajo Hudo.
V tokratni oddaji Hudo so se nam pridružile mlade Časorisove face. To so tisti mladi, ki so lani s svojimi dosežki še posebej izstopali in si prislužili naziv faca meseca. Kaj je to faca meseca, so nam povedali v oddaji Hudo.
V zadnji oddaji leta 2023 smo se družili z udeleženci otroškega parlamenta Zveze prijateljev mladine Slovenije. Pretresli so dogodke iztekajočega se leta, ki so zaznamovali življenja mladih. Kateri so bili in kaj vse bi želeli spremeniti, če bi imeli to moč, so predstavili v oddaji Hudo.
V božično obarvani oddaji Hudo! smo z mladimi odkrivali, kako praznujejo božič doma. Potem pa smo se odpravili na pediatrično kliniko v Ljubljani ter v rehabilitacijski center Soča ter poslušali tiste mlade, ki morajo zaradi zdravstvenih težav božič preživeti v bolnišnici. Za vse mlade poslušalce pa smo pripravili tudi praznični kviz in kup lepih nagrad. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Družili smo se s plesalkami Plesnega kluba TBA iz Celja, ki so na nedavnem svetovnem prvenstvu v jazz, modern in show plesih v Belgiji v svoji kategoriji osvojile naslov svetovnih prvakinj. Združene so v skupinah Jacksons in Bad inner voices. Kako so postale del slovenske plesne reprezentance in kakšna je bila pot do velikega uspeha, so predstavile v oddaji Hudo.
Tokrat je Liana Buršič gostila učence z OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in OŠ Franja Goloba Prevalje, nagrajence letošnjega natečaja Centra arhitekture Slovenije - Vseslovenski dan habitata na temo - Trg: prostor dogajanja?, ki nagovarja mlade, da začnejo razmišljati o svojem kraju bivanja in prostorih za druženje, ki jih ta ponuja ter kako ta skupni prostor izboljšati. Z nami so bili: Max Markovič, Anja Anžlovar, Iva Dremelj, Lena Bivšek, Tjaša Vogrin, Neža Sušnik, Urša Burja ter arhitektka Tina Silič, vodja projektov programa Igriva arhitektura.
Z učenci iz Izole bomo govorili o kulturi. V nedeljo namreč praznujemo Ta veseli dan kulture, zato smo na radijskih novinarskih delavnicah na OŠ Vojke Šmuc posneli veliko zanimivih sogovornikov – od članov banda Vesoljski bureki do številnih učencev, ki so dejavni na kulturnem področju. Šola se namreč ponaša z nazivom naj kulturna šola.
Oddaja Hudo se je v živo oglasila z Osnovne šole Orehek Kranj, kjer smo se udeležili 11. festivala naše prihodnosti. Mladi so nas popeljali skozi številne delavnice, ki so jih tam pripravili zanje, povedali so tudi, kako vidijo svojo prihodnost in kakšen je na poti proti uspehu pomen pridobivanja novih znanj. Pogovarjali smo se tudi z Nikom Škrlecem in drugimi zanimivimi gosti.
Kako se počutite? Kako premagujete stres, stiske, jezo in kaj naredite, če stvari ne grejo po vaših željah? O duševnem zdravju mladih smo se pogovarjali z mladimi novinarji s I. OŠ Celje in njihovimi sogovorniki, tam smo namreč izpeljali radijske novinarske delavnice. Na šoli smo posneli psihoterapevta Luko Agreža, svetovalni delavki in učiteljico na šoli, učence razredne in predmetne stopnje, z nami pa so svoja razmišljanja in izkušnje delli tudi mladi novinarji: Tara, Tinkara, Adin, Boris, Denis in Tjan.
Tokrat je voditeljica Liana Buršič gostila mlade nogometaše in nogometašico, ki žogobrcarske veščine trenirajo že od svojega 7. leta in so člani Nogometnega kluba Zarica Kranj. V studiu 1. programa Radia Slovenija so bili četrto, šesto in sedmošolci Ažbe Varl, Taris Bilanović, Nace Jenkole, Tim Ziherl, Nejc Robnik, Benjamin Sefić, Dunja Majkić in njihov trener ter nekdanji nogometni reprezentant Dejan Robnik.
V tokratnem Hudo! smo predstavljali že 17. filmski festival ZOOM, ki ga prireja Pionirski dom. Na festivalu si bodo mladi lahko ogledali filme mladih ustvarjalcev z vsega sveta in se preizkusili v raznih delavnicah. Prav tako pa smo spregovorili o minulem festivalu Kinotrip in pribljižajočem se Ljubljanskem filmskem festivalu. Z mladimi smo v oddaji ugotavljali, kako film sploh nastane in kako pripraviti dober festival.
V oddaji Hudo smo pogovor namenili dnevu RTV Slovenija. Z učenci iz osnovne Šole Danile Kumar in udeleženci novinarskega krožka smo se pozanimali, kako nastane radijska oddaja. Vprašali smo se, kdo je lahko novinar in skupaj odvodili oddajo Hudo.
Tokrat je voditeljica oddaje Liana Buršič gostila učence izolske Osnovne šole Vojke Šmuc, ki je letošnja Naj kulturna šola v Sloveniji. S čim so si prislužili ta dragoceni naziv pa lahko slišite v debati s sedmo, osmo in devetošolci Matijo Grbec Bonaco, Renejem Vukom, Ahmedino Hafizović, Ester Charpentier, Nino Kuthe in učiteljicami ter mentoricami Ano Dobrinčič Orbanič, Klariso Hrvatin in Deano Protner.
Z nami so bile novinarke z OŠ Planina pri Sevnici. Na njihovi šoli smo izpeljali novinarske delavnice, v okviru katerih so pred mikrofon povabili sokrajane, ki veliko vedo o življenju v kraju nekoč in danes, o jeseni in medgeneracijskem sodelovanju, vsi skupaj pa so nam predstavili tudi njihovo tracicionalno jesensko prireditev Tetka Jesen.
Oddaja Hudo je bila obarvana s športnim plezanjem. V tem športu so naše predstavnice in predstavniki zelo uspešni, ne le v članski konkurenci, ampak tudi v mladinski. Z nami so bili člani Slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju in selektorica mladinske izbrane vrste Ajda Remškar. V pogovoru so predstavili, kakšen šport je plezanje, govorili so tudi o tem, kako je na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo, in kako se nanje pripravljajo, slišali ste lahko še, za koga vse je športno plezanje primerno in kakšni so vstopni koraki v svet skalne vertikale.
Novinarske delavnice smo izpeljali na ll. OŠ Celje, mladi novinarji pa so za svojo temo izbrali spoštovanje. Kaj je to, kakšen je bil včasih odnos med učenci in učitelji, kakšno je vzdušje na šoli in kako rešujejo nesoglasja, so bila vprašanja, ki so jih zastvaili številnim sogovornikom, tudi enemu najuspešnejših slovenskih deskarjev na snegu Timu Mastnaku.
Neveljaven email naslov