Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Več o onesnaženosti oceanov, o problemu plavajoče plastike in skoraj nevidne mikroplastike pa boste izvedeli v tokratni oddaji Hudo! Bodite z nami, v soboto med deveto in deseto na Prvem.
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Največji je v Pacifiku, ki je zrasel že na velikost Evrope. Najbrž pa niste vedeli, da so otoki odpadkov začeli nastajati tudi v Jadranskem morju.
Na Inštitutu za vode Republike Slovenije spremljajo stanje v naših morjih in na obalah. Ugotovili so, da so na slovenskih obalah najpogostejši onesnaževalci cigaretni ogorki, ki jih ljudje puščajo na plažah in koščki plastike, stekla in keramike. Na drugem mestu pa so drugi plastični izdelki, kot so plastenke in ostala embalaža ter zamaški. Takim odpadkom pravimo makroplastika. Želve pogosto zamenjujejo plastične vrečke za meduze. Ko jih pojejo, se jim zamaši prebavni trakt in ker ne čutijo lakote, poginejo od podhranjenosti. Tudi sesalci in ptice se pogosto zapletejo ali zastrupijo s plastiko.
V zadnjem času pa raziskovalci morskih voda ugotavljajo, da je vedno večji problem tudi t.i. mikroplastika, ta se skriva v mnogih kozmetičnih izdelkih (še posebno so problematični pilingi in zobne paste), oblačilih za šport, kot so npr. windstoperji in pralnih praških. Gre za delce manjše od petih milimetrov, ki se usedajo na morsko dno ali pa plavijo v vodi ter povzročajo velike preglavice ribam in drugim morskih živalim. Ti majceni delci plastike se po zaužitju namreč nabirajo v prebavnem traku živali. Ko večja riba ali kakšna druga žival, poje manjšo ribo, z njo poje tudi plastiko in tako se krog zastrupljanja širi naprej po prehranjevalni verigi. Mikroplastika pa v telesu sprošča veliko zdravju škodljivih snovi, ki med drugim povzročajo tudi rakava obolenja.
Če želite, da bo morje ostalo čim bolj čisto in če si ne želite deliti plaže z nesnago, se držite naslednjih načel:
1. V trgovini poskušamo izbirati izdelke, ki ne vsebujejo plastike.
2. Vse odpadke doma in drugje pravilno ločujemo
3. Kar smo v naravo prinesli, s seboj tudi odnesemo
4. Znanje, ki ste ga v oddaji pridobili širite naprej in opozarjate druge na problem onesnaževanja
5. Ne mečite plastičnih stvari v odtoke in v školjke, ker bodo pristale v rekah in morjih.
6. Ne kupujte kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikro delce plastike. Naredite si raje naraven piling.
Več boste izvedeli v posnetku oddaje, če pa bi radi zadevo še bolj podrobno raziskali, si oglejte slovenski dokumentarni film Plastic fantastic:
Še več informacij pa boste našli na spodnjih povezavah:
Spletna stran Inštituta za vode Republike Slovenije: http://www.izvrs.si
Spletna stran projekta DeFishGear: http://www.defishgear.net/
DeFishGear Youtube channel: https://www.youtube.com/channel/UC_9waB-DfrK0vz2ZkNdXrpA
DeFishgear Facebook stran: https://www.facebook.com/defishgear/
Marine litterwatch aplikacija (citizen science): http://www.eea.europa.eu/themes/coast_sea/marine-litterwatch
Mobilna aplikacija za spremljanje morskih odpadkov (prenese se jo lahko z Google Play):https://play.google.com/store/apps/details?id=com.litterwatch
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Več o onesnaženosti oceanov, o problemu plavajoče plastike in skoraj nevidne mikroplastike pa boste izvedeli v tokratni oddaji Hudo! Bodite z nami, v soboto med deveto in deseto na Prvem.
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Največji je v Pacifiku, ki je zrasel že na velikost Evrope. Najbrž pa niste vedeli, da so otoki odpadkov začeli nastajati tudi v Jadranskem morju.
Na Inštitutu za vode Republike Slovenije spremljajo stanje v naših morjih in na obalah. Ugotovili so, da so na slovenskih obalah najpogostejši onesnaževalci cigaretni ogorki, ki jih ljudje puščajo na plažah in koščki plastike, stekla in keramike. Na drugem mestu pa so drugi plastični izdelki, kot so plastenke in ostala embalaža ter zamaški. Takim odpadkom pravimo makroplastika. Želve pogosto zamenjujejo plastične vrečke za meduze. Ko jih pojejo, se jim zamaši prebavni trakt in ker ne čutijo lakote, poginejo od podhranjenosti. Tudi sesalci in ptice se pogosto zapletejo ali zastrupijo s plastiko.
V zadnjem času pa raziskovalci morskih voda ugotavljajo, da je vedno večji problem tudi t.i. mikroplastika, ta se skriva v mnogih kozmetičnih izdelkih (še posebno so problematični pilingi in zobne paste), oblačilih za šport, kot so npr. windstoperji in pralnih praških. Gre za delce manjše od petih milimetrov, ki se usedajo na morsko dno ali pa plavijo v vodi ter povzročajo velike preglavice ribam in drugim morskih živalim. Ti majceni delci plastike se po zaužitju namreč nabirajo v prebavnem traku živali. Ko večja riba ali kakšna druga žival, poje manjšo ribo, z njo poje tudi plastiko in tako se krog zastrupljanja širi naprej po prehranjevalni verigi. Mikroplastika pa v telesu sprošča veliko zdravju škodljivih snovi, ki med drugim povzročajo tudi rakava obolenja.
Če želite, da bo morje ostalo čim bolj čisto in če si ne želite deliti plaže z nesnago, se držite naslednjih načel:
1. V trgovini poskušamo izbirati izdelke, ki ne vsebujejo plastike.
2. Vse odpadke doma in drugje pravilno ločujemo
3. Kar smo v naravo prinesli, s seboj tudi odnesemo
4. Znanje, ki ste ga v oddaji pridobili širite naprej in opozarjate druge na problem onesnaževanja
5. Ne mečite plastičnih stvari v odtoke in v školjke, ker bodo pristale v rekah in morjih.
6. Ne kupujte kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikro delce plastike. Naredite si raje naraven piling.
Več boste izvedeli v posnetku oddaje, če pa bi radi zadevo še bolj podrobno raziskali, si oglejte slovenski dokumentarni film Plastic fantastic:
Še več informacij pa boste našli na spodnjih povezavah:
Spletna stran Inštituta za vode Republike Slovenije: http://www.izvrs.si
Spletna stran projekta DeFishGear: http://www.defishgear.net/
DeFishGear Youtube channel: https://www.youtube.com/channel/UC_9waB-DfrK0vz2ZkNdXrpA
DeFishgear Facebook stran: https://www.facebook.com/defishgear/
Marine litterwatch aplikacija (citizen science): http://www.eea.europa.eu/themes/coast_sea/marine-litterwatch
Mobilna aplikacija za spremljanje morskih odpadkov (prenese se jo lahko z Google Play):https://play.google.com/store/apps/details?id=com.litterwatch
V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg. Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane na Škofja Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile vodjo zavetišča in znano Slovenko, ki je posvojila mucko, posnele pa so tudi anketo med odraslimi in otroki ter se pozanimale o njihovih najljubših živalih. Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem v oddaji Hudo!.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsi športni navdušenci zagotovo vedo, da je te dni v Obersdorfu svetovno prvenstvo v nordijskih športnih. Naši športniki in športnice nas z dosežki razveseljujejo, smučarska skakalka Ema Klinec je na posamični tekmi postala svetovna prvakinja. In prav smučarskim skokom bomo namenili tudi oddajo Hudo. Marsikaj zanimivega boste slišali o tem športu, med drugim tudi pogovor s smučarsko skakalko Niko Križnar, ki trenutno nosi rumeno majico vodilne v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z nami v studiu pa bodo mlada smučarska skakalca Jaša Juršič in Urh Matjašič, smučarska skakalka Taja Košir in trener Ožbej Mulec. Vsi prihajajo iz Smučarskega skakalnega kluba Ilirija.
V tokratni oddaji Hudo! bomo v studiu gostili tri fante, Martina, Gala in Erazma, ki sestavljajo osnovnošolski bend AR'n'BI. Kakšno glasbo ustvarjajo, kaj jim pomenijo zmage na različnih tekmovanjih, kako poteka snemanje prvih pesmi v studiu in kako so se lotili snemanja videospota – vse to izveste v soboto po 9.00, ko bodo fantje tudi živo zapeli in zaigrali. Prek našega Instagrama program_za_mlade jih boste lahko tudi videli, za vas pa pripravljajo še nagradne izzive. Bodite z nami!
2. april se nezadržno bliža in devetošolci bodo prav kmalu pred pomembno odločitvijo – kje nadaljevati svoje šolanje. Glede na neobičajno šolsko leto bo ta odločitev za mnoge še težja. Jim bodo informativni dnevi, ki bodo letos potekali po spletu ta konec tedna, kaj pomagali? Česa jih je strah? Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? O vsem tem v tokratni oddaji Hudo! – ne preslišite! Z nami v studiu bodo osnovnošolci in klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Ena izmed stvari, ki pomeni velik korak na poti proti vaši samostojnosti, je, da se naučite kuhati. A kako začeti svojo kulinarično pot? O urejenosti delovnega prostora, receptih in nasvetih za pripravo še tako zahtevnih jedi bomo govorili z udeleženci in mentoricama otroških kuharskih delavnic Mami, oči, v soboto kuham jaz, ki jih izvaja Biotehniški izobraževalni center Ljubljana. Predpasnike si bomo nadeli v soboto malo po deveti.
Na ozemlju današnje Slovenije so v preteklosti stale rimske utrdbe, kolišča, gradovi... Vse to se danes skriva pod zemljo, naloga arheologov pa je, da razkrijejo zgodovino v tleh. A vse arheološke najdbe širši javnosti niso vidne. V studiu sta se nam pridružila David Ruben Fister in Ivo Vitez (učenca OŠ Prežihovega Voranca). Skupaj z mentorico in učiteljico latinščine Julijo Hoda sta nam predstavila najnovejše izkopanine in nam povedala, v katerih slovenskih ustanovah lahko pridemo do informacij o preteklem življenju na slovenskem. Učenca sta namreč v preteklem šolskem letu ustvarila raziskovalno nalogo z naslovom Skrita dediščina antike na območju današnje Slovenije, z njo pa osvojila bronasto priznanje na tekmovanju Mladih raziskovalcev, ki ga pripravlja Zveza za tehnično kulturo Slovenije. V oddaji smo spoznali poklic arheologov, ki nam ga je predstavila dr. Bernarda Županek, kustosinja za rimsko obdobje v Mestnem muzeju Ljubljana, mag. Katarina Kracina Toman, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana pa nam je predstavila delo konservatorjev. V živo po telefonski zvezi se nam je oglasila umetnostna zgodovinarka Neža Lukančič, David Ruben in Ivo pa sta ji zastavila veliko zanimivih vprašanj.
Z nami bo družina Pavec, ki je v okviru tekmovanja iz Lego robotike First Lego league ustvarila projekt Zmigaj sošolce. Z njim želijo osnovnošolce in srednješolce spodbuditi h gibanju, in sicer tako, da bi sami prevzeli pobudo za vsakodnevno športno dejavnost in jo tudi beležili. Poleg tega projekt spodbuja ekipni duh v razredih in šolah, za katerega pa veste, da ga v tem času primanjkuje. Kako v projekt vključite sebe oziroma svojo šolo, boste izvedeli v soboto malo po deveti.
Nipke je s svetom rap glasbe povezan že več kot 12 let. Glasba ga spremlja že od otroštva, ko je najprej igral na orglice, nato pa postal dijak harmonike, ob kateri je končal tudi nižjo glasbeno šolo. Ko se je začel ukvarjati s plesom, ga je prevzel hip hop in narodnozabavne skladbe so zamenjale rime in ritmi. To soboto bo svoje vtise in pripetije s svoje glasbene poti delil v oddaji Hudo! Mladi gosti imajo zanj pripravljena številna zanimiva vprašanja – po telefonskeištevilki 01 475 22 22 pa se nam s svojim vprašanjem lahko pridružite tudi vsi mladi poslušalci – z malo poguma pa celo zarepate z njim!
V prvi oddaji novega leta se bomo z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki so blizu mladim, ozrli v osebne (pre)izkušnje intenzivnega in posebnega leta 2020 in se navdihnili z ustvarjalnimi voščili za leto 2021. Bodite z nami in s svežimi vsebinami v rubrikah Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič.
Za vas smo ob koncu leta pripravili super nagradne igre in še bolj super nagrade. Če nas boste v soboto po deveti poklicali na našo telefonsko številko 01 475 22 22, bodo z malo truda in nekaj znanja vaše. Obljubimo, da vprašanja ne bodo pretežka. Slišali pa boste tudi, kaj so o iztekajočem se letu povedali vaši sovrstniki.
Božično-novoletne počitnice in prazniki trkajo na vrata. A letos bodo precej drugačni kot so bili vsa leta do zdaj. Kaj prinašajo, česa se med njimi najbolj veselijo šolarji, ali imajo že okrašene domove, kako je s peko peciva in kakšni so načrti za zadnje dni v letu …? O vsem tem v tokratni oddaji, ko bomo slišali tudi priporočila knjižničarjev, s katerimi dobrimi in zanimivimi knjigami se lahko kratkočasite in opozorila računalničarjev, na kaj morate biti v teh dneh še posebej pozorni na spletu. 01 475 22 22 pa prava telefonska številka za vse mlade, ki boste z nami – tokrat vas namreč čakajo tudi nagradna vprašanja in lepe nagrade. Se slišimo v soboto po 9h!
To soboto se nam bodo v studiu oddaje Hudo! po 9.00 pridružili mladi iz Vodic in razmišljali o tem, kako bo koronavirus vplival na izbiro poklicev šolarjev. Bodo izbrali poklice, pri katerih bo več možnosti dela na daljavo? Se bodo v večji meri odločili za take, ki zahtevajo splošno gimnazijo? Slišali bomo tudi, kako so svojo poklicno pot izbrali znani Slovenci. Poklicali bomo Roka iz skupine Rok"n Band in Ferryja Stepišnika. Bodite z nami tudi to soboto med 9.00 in 11.00 na Prvem.
Igranje družabnih iger je v teh časih, ko smo več doma in je druženje omejeno na družinske člane, gotovo priljubljena oblika preživljanja prostega časa. Različne karte, človek ne jezi se, monopoli in catan so tiste, ki nam najprej padejo na pamet, a družabnih iger je zelo veliko. Gre namreč tudi za umetnost, resnega konjička, zbirateljstvo, tekmovanja … O tem več s poznavalcem družabnih iger, z mladimi sogovorniki pa o tem, katere družabne igre so jim všeč, koliko jih igrajo in kako dobri so v njih.
Potopili se bomo v zanimiv svet maketarstva. Dejavnost zahteva veliko mero potrpežljivosti in natančnosti, pri kateri izdelovalec maket v podanem merilu stremi k čim boljšemu kopiranju pravega predmeta. Možnosti pri tem so praktično neomejene, zato boste v soboto po deveti dobili mnogo nasvetov o tem, kako ste lahko ustvarjalni tudi v času, ko se šolate od doma in ne obiskujete obšolskih dejavnosti.
V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili mladi novinarji iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena izmed teh tem je tudi nasilje. Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje – mladi iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj. 01 475 22 22 pa kot vsako soboto prava telefonska številka, da svoje mnenje in izkušnje o tem poveste tudi vsi mladi poslušalci.
Je šolanje na daljavo trd oreh za mladostnike? Kako preživljajo dneve, koliko so v kontaktu s prijatelji, kaj pogrešajo, kaj jih skrbi? Najdejo čas tudi za športne aktivnosti? Kako rešujejo spore z brati in s sestrami, koliko časa preživjo na telefonu in računalniku? Z nami bodo osnovnošolci in klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin. S svojimi vprašanji in dilemami se nam lahko na številki 01 475 22 22 pridružite tudi vsi mladi poslušalci.
V Tednu solidarnosti Rdečega križa Slovenije se bomo tudi v oddaji Hudo! ukvarjali s tem, kaj je solidarnost, kaj je dobrodelnost in kako ju zares živimo v teh turbulentnih časih številnih stisk, tudi in predvsem za otroke in mlade. Z nami bo Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje ter najstnika Nikola in Teodora Nesterović, ki že od ranega otroštva živita z dobrodelnostjo. Pridružite se nam to soboto od 9.00 do 11.00 na Prvem, veseli bomo vaših razmišljanj in izkušenj, mladi poslušalci, s solidarnostjo in dobrodelnostjo, pokličite nas na 01 475 22 22.
V tokratni oddaji bomo preverili, kako ste mladostniki preživeli teden jesenskih počitnic, ki so bile zagotovo drugačne kot vse do zdaj. Kako se kratkočasite doma, ali vas kaj skrbi stanje pri nas, ki je povezano s koronavirusom, kako ste se organizirali pri delu in učenju na daljavo ...? Boste letos tudi izrezljali buče ob noči čarovnic? 01 475 22 22 je naša telefonska številka, na kateri se nam lahko pridružite vsi mladi poslušalci.
Neveljaven email naslov