Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Več o onesnaženosti oceanov, o problemu plavajoče plastike in skoraj nevidne mikroplastike pa boste izvedeli v tokratni oddaji Hudo! Bodite z nami, v soboto med deveto in deseto na Prvem.
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Največji je v Pacifiku, ki je zrasel že na velikost Evrope. Najbrž pa niste vedeli, da so otoki odpadkov začeli nastajati tudi v Jadranskem morju.
Na Inštitutu za vode Republike Slovenije spremljajo stanje v naših morjih in na obalah. Ugotovili so, da so na slovenskih obalah najpogostejši onesnaževalci cigaretni ogorki, ki jih ljudje puščajo na plažah in koščki plastike, stekla in keramike. Na drugem mestu pa so drugi plastični izdelki, kot so plastenke in ostala embalaža ter zamaški. Takim odpadkom pravimo makroplastika. Želve pogosto zamenjujejo plastične vrečke za meduze. Ko jih pojejo, se jim zamaši prebavni trakt in ker ne čutijo lakote, poginejo od podhranjenosti. Tudi sesalci in ptice se pogosto zapletejo ali zastrupijo s plastiko.
V zadnjem času pa raziskovalci morskih voda ugotavljajo, da je vedno večji problem tudi t.i. mikroplastika, ta se skriva v mnogih kozmetičnih izdelkih (še posebno so problematični pilingi in zobne paste), oblačilih za šport, kot so npr. windstoperji in pralnih praških. Gre za delce manjše od petih milimetrov, ki se usedajo na morsko dno ali pa plavijo v vodi ter povzročajo velike preglavice ribam in drugim morskih živalim. Ti majceni delci plastike se po zaužitju namreč nabirajo v prebavnem traku živali. Ko večja riba ali kakšna druga žival, poje manjšo ribo, z njo poje tudi plastiko in tako se krog zastrupljanja širi naprej po prehranjevalni verigi. Mikroplastika pa v telesu sprošča veliko zdravju škodljivih snovi, ki med drugim povzročajo tudi rakava obolenja.
Če želite, da bo morje ostalo čim bolj čisto in če si ne želite deliti plaže z nesnago, se držite naslednjih načel:
1. V trgovini poskušamo izbirati izdelke, ki ne vsebujejo plastike.
2. Vse odpadke doma in drugje pravilno ločujemo
3. Kar smo v naravo prinesli, s seboj tudi odnesemo
4. Znanje, ki ste ga v oddaji pridobili širite naprej in opozarjate druge na problem onesnaževanja
5. Ne mečite plastičnih stvari v odtoke in v školjke, ker bodo pristale v rekah in morjih.
6. Ne kupujte kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikro delce plastike. Naredite si raje naraven piling.
Več boste izvedeli v posnetku oddaje, če pa bi radi zadevo še bolj podrobno raziskali, si oglejte slovenski dokumentarni film Plastic fantastic:
Še več informacij pa boste našli na spodnjih povezavah:
Spletna stran Inštituta za vode Republike Slovenije: http://www.izvrs.si
Spletna stran projekta DeFishGear: http://www.defishgear.net/
DeFishGear Youtube channel: https://www.youtube.com/channel/UC_9waB-DfrK0vz2ZkNdXrpA
DeFishgear Facebook stran: https://www.facebook.com/defishgear/
Marine litterwatch aplikacija (citizen science): http://www.eea.europa.eu/themes/coast_sea/marine-litterwatch
Mobilna aplikacija za spremljanje morskih odpadkov (prenese se jo lahko z Google Play):https://play.google.com/store/apps/details?id=com.litterwatch
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Več o onesnaženosti oceanov, o problemu plavajoče plastike in skoraj nevidne mikroplastike pa boste izvedeli v tokratni oddaji Hudo! Bodite z nami, v soboto med deveto in deseto na Prvem.
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Največji je v Pacifiku, ki je zrasel že na velikost Evrope. Najbrž pa niste vedeli, da so otoki odpadkov začeli nastajati tudi v Jadranskem morju.
Na Inštitutu za vode Republike Slovenije spremljajo stanje v naših morjih in na obalah. Ugotovili so, da so na slovenskih obalah najpogostejši onesnaževalci cigaretni ogorki, ki jih ljudje puščajo na plažah in koščki plastike, stekla in keramike. Na drugem mestu pa so drugi plastični izdelki, kot so plastenke in ostala embalaža ter zamaški. Takim odpadkom pravimo makroplastika. Želve pogosto zamenjujejo plastične vrečke za meduze. Ko jih pojejo, se jim zamaši prebavni trakt in ker ne čutijo lakote, poginejo od podhranjenosti. Tudi sesalci in ptice se pogosto zapletejo ali zastrupijo s plastiko.
V zadnjem času pa raziskovalci morskih voda ugotavljajo, da je vedno večji problem tudi t.i. mikroplastika, ta se skriva v mnogih kozmetičnih izdelkih (še posebno so problematični pilingi in zobne paste), oblačilih za šport, kot so npr. windstoperji in pralnih praških. Gre za delce manjše od petih milimetrov, ki se usedajo na morsko dno ali pa plavijo v vodi ter povzročajo velike preglavice ribam in drugim morskih živalim. Ti majceni delci plastike se po zaužitju namreč nabirajo v prebavnem traku živali. Ko večja riba ali kakšna druga žival, poje manjšo ribo, z njo poje tudi plastiko in tako se krog zastrupljanja širi naprej po prehranjevalni verigi. Mikroplastika pa v telesu sprošča veliko zdravju škodljivih snovi, ki med drugim povzročajo tudi rakava obolenja.
Če želite, da bo morje ostalo čim bolj čisto in če si ne želite deliti plaže z nesnago, se držite naslednjih načel:
1. V trgovini poskušamo izbirati izdelke, ki ne vsebujejo plastike.
2. Vse odpadke doma in drugje pravilno ločujemo
3. Kar smo v naravo prinesli, s seboj tudi odnesemo
4. Znanje, ki ste ga v oddaji pridobili širite naprej in opozarjate druge na problem onesnaževanja
5. Ne mečite plastičnih stvari v odtoke in v školjke, ker bodo pristale v rekah in morjih.
6. Ne kupujte kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikro delce plastike. Naredite si raje naraven piling.
Več boste izvedeli v posnetku oddaje, če pa bi radi zadevo še bolj podrobno raziskali, si oglejte slovenski dokumentarni film Plastic fantastic:
Še več informacij pa boste našli na spodnjih povezavah:
Spletna stran Inštituta za vode Republike Slovenije: http://www.izvrs.si
Spletna stran projekta DeFishGear: http://www.defishgear.net/
DeFishGear Youtube channel: https://www.youtube.com/channel/UC_9waB-DfrK0vz2ZkNdXrpA
DeFishgear Facebook stran: https://www.facebook.com/defishgear/
Marine litterwatch aplikacija (citizen science): http://www.eea.europa.eu/themes/coast_sea/marine-litterwatch
Mobilna aplikacija za spremljanje morskih odpadkov (prenese se jo lahko z Google Play):https://play.google.com/store/apps/details?id=com.litterwatch
O najhitrejši igri na svetu smo spregovorili z dečki do 14 let, ki trenirajo pri Hokejskem klubu Olimpija.
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Olimpijski krogi naj bi bili zaradi simbolike povezanosti narodov vseh petih celin v sožitju, medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu, eden najbolj cenjenih znakov na svetu, olimpijske igre pa festival športne odličnosti in tekmovanj, ki se je razvil v enega najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in družbenih mednarodnih dogodkov. Imajo še ta status izjemnosti? O tem v tokratnem Hudo!ju z učenci OŠ Domžale in enim najboljših slovenskih športnikov, Primožem Peterko. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Mnogi imajo v življenju vzornike. Za nekatere so to starši, učitelji ali drugi znanci, večina mladih pa vzornike najde prav v zvezdnikih. In medtem ko so včasih zvezdnikom sledili tako, da so obešali njihove plakate po stenah sobe, izrezovali njihove fotografije iz revij, snemali na kasete njihove skladbe, jim danes mladi sledijo prek raznih omrežij. Kakšne so lepote in pasti zvezdništva, zakaj je dobro imeti vzornika in kje moramo postaviti meje, ko mu želimo slediti in biti podobni - o vsem tem so skozi tokratne novinarske delavnice tokrat razmišljali Žan, Jure, Timotej, Hana, Ana, Tajda, Eva, Veronika, Sara, Katja in Živa z OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
V svetu se vsakodnevno kar milijarda ljudi bori z lakoto, zato je skrb za zagotavljanje zadostnih količin hrane globalni cilj, hkrati pa se v vsakdanjem življenju vse pogosteje srečujemo tudi z velikimi količinami zavržene hrane. Vsakdo lahko že v domačem okolju prispeva svoj korak k zmanjševanju količin zavržene hrane – z zamrzovanjem, shranjevanjem ali predelavo uporabnih ostankov hrane, pravočasno uporabo ter načrtovanjem obrokov. Tako bo količina zavržene hrane manjša, hkrati pa se tako ohranjajo tudi naravni viri, ki so ključni za trajnostni razvoj planeta. Kako za to, da bi bilo zavržene hrane čim manj, borijo v Žalcu, bodo s svojimi sogovoriki več povedali mladi novinarji s I. Osnovne šole Žalec.
Z osnovnošolci iz Škofje Loke, Medvod in z Iga pri Ljubljani bomo razmišljali o tem, kaj vse so doživeli v letošnjem letu – kaj jih je presenetilo, kaj razveselilo, kaj razžalostilo, po čem si bomo zapomnili to leto in s kakšnimi željami zrejo v prihajajoče leto 2018. O vsem tem bodo več povedali Manuela, Jana, Samo, Zala, Vita, Dora, Maja, Pia, Tatjana in Jaka. 01 475 22 22 pa vroča telefonska številka, na kateri bomo delili lepa presenečenja – tokrat prav vsakemu, ki nas pokliče. Na vas čakajo majice, kape, slušalke in nahrbtniki RTV Slovenija, koledarji in blokci Zveze prijateljev mladine Slovenija, vstopnice za ZOO Ljubljana pa vstopnice za Kinodvor, Prirodoslovni muzej Slovenije in Mestni muzej Slovenije. Filmski distributer Blitz je za mlade poslušalce pripravil filmska presenečenja, založbe Miš, Mladinska knjiga in Felix pa knjižne nagrade. Za vse športne navdušence imamo pod radijsko smrečico smučarske karte za Krvavec in Soriško planino, z malo sreče in pravilnimi odgovori na nagradna vprašanja pa se boste lahko tudi sankali na Veliki planini ter zapeljali z vlakom Slovenskih železnic :). Prav nihče ne bo ostal praznih rok – se slišimo to soboto med 9h in 10h v oddaji HUDO! :)
Tokratna oddaja bo govorila o dobrodelnosti, o pomenu dajanja (in sprejemanja), o vrednotah in vrlinah, ki so pomembne za kakovostno (so)bivanje in ljubeče, razumevajoče odnose. O pomenu praznikov kot je Božič in o stvareh, ki se v sodobnem svetu hitenja in digitalizacije izgubljajo, pa so ključne za našo rast in osebni napredek. In bistveno, o tem kaj sami naredimo za to, da bodo naša in življenje skupnosti boljša. Z nami v razmišljanju in debati bodo učenci 8. in 9. razredov OŠ Alojzija Šuštarja iz Ljubljane. Bodite z nami odprtih src, glave in ušes, saj bomo tokrat v nagradnem kvizu podelili tudi lepe in uporabne nagrade! Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Mesec december je poln božične glasbe, glasbenih nastopov in veselega razpoloženja. V tokratni oddaji Hudo! se bomo z mladimi novinarji iz Osnovne šole Škofljica sprehodili po glasbeni šoli. Izvedeli bodo, kateri instrument otroci najpogosteje igrajo, kaj glasba pomeni tistim, ki se odločijo za študij na Akademiji za glasbo in kakšno glasbeno skupino bi najraje ustanovili osnovnošolci … Pred mikrofonom bodo povabili tudi znanega pevca Roka Ferengjo, ki ravno v teh dneh s skupino Rok ‘n’ Band obeležuje 20 let pesmi Jagode in čokolada.
BQL je slovenski pop duo s Prevalj. Sestavljata ga brata Rok in Anej Piletič (vokal, klavir). Sta prva slovenska izvajalca, ki se jima je na uradni slovenski tedenski glasbeni lestvici SloTop50, ter do zdaj tudi edinima uspelo z vsaj dvema singloma uvrstiti na prvo mesto: “Muza” je bila na vrhu lestvice en teden, “Heart of gold” pa skupaj štiri tedne. O svoji glasbeni poti bosta fanta več povedala v tokratni oddaji Hudo!, ko ju bodo »zaslišali« mladi novinarji iz vse Slovenije – Dora, Zoja, Taehee, Urška, Vita, Olga, Mateo in Samo.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Novinarska ekipa mladih iz Osnovne šole Prežihovega Voranca je v tem tednu v okviru novinarskih delavnic Radia Hudo! odkrivala svet na filmskih platnih in televizijskih ekranih.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi novinarji iz Osnovne šole Mengeš so v prvi oddaji nove sezone novinarskih delavnic Radia Hudo! pod radijskim mentorstvom v uvodnem, teoretično obarvanem delu, spoznali radio kot medij, novinarske žanre in vlogo Radia Slovenija. Z mikrofonom v roki so se skozi praktični del po več kot tedenski pripravi odpravili snemat, ob pomoči tonskih mojstrov pa se lotili tudi montaže posnetkov. Teo, Antonio, Timo, Aljaž, Matic, Lana, Lina, Tia, Jaka in Zala so si za glavno temo oddaje izbrali kolesarstvo in poti okoli sveta.
Računalniki, mobilniki, splet in spletna družabna omrežja praviloma bogatijo in dopolnjujejo naše delo in odnose. Na trenutke pa smo z doživetji pred zasloni preobremenjeni. Ali celo več. Čezmerna in neuravnotežena uporaba lahko preide v začaran krog zasvojenosti kot opozarjajo tudi v Logoutu, centru pomoči pri prekomerni rabi interneta. Otroci in mladostniki imajo nove tehnologije v malem prstu. Pri tem pa se velikokrat ujamejo v pasti, iz katerih sami ne znajo ali ne zmorejo uiti. O življenju mladih na zaslonih se bomo pogovarjali z mladimi računalnikarji z OŠ Oskarja Kovačiča v Ljubljani in njihovo mentorico. Voditeljica in avtorica oddaje je Liana Buršič
V studio prihajajo fantje, ki ves svoj prosti čas preživijo v plesni dvorani ob breadancu. Ob popularni funk, rap in beat glasbi sprostijo svojo energijo, se dobro razgibajo in nadgradijo svoje fizične in motorične sposobnosti. Pravkar so se vrnili z mednarodnih tekmovanj, o izkušnjah in željah, nastopiti na olimpijskih igrah v breakdancu, povedo več to soboto v oddaji hudo po deveti. Se slišimo!
Vrednost kulturne dediščine vsakega naroda je neprecenljiva. Kako pa jo mladi doživljajo skozi poslanstvo in prakse muzejev? So muzeji za njih le prašni mastodonti ali prostori čudenja, navdiha in interakcije s sodobno družbo? Izvedeli boste v tokratnem Hudo!ju v pogovoru z mladimi muzealci!
Neveljaven email naslov