Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini. Kako sladko je življenje slovenskih najstnikov in zakaj znanstveniki trdijo, da je sladkor strup, v tokratni oddaji Hudo.
La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini.
Življenje slovenskih mladostnikov je precej sladko. V bistvu ste se celo znašli v samem vrhu lestvice 41-tih evropskih držav po zaužiti količini sladkih pijač. Preko sladkornih pijač pa najhitreje in čisto nezavedno užijemo ogromne količine sladkorja.
Nekateri so bolj sladkosnedi drugi manj, a ljubezenska zgodba med ljudmi in sladkorjem je že zelo dolga. Antropologi so ugotovili, da ni kulture, ki bi zavrnila sladkor. Pravzaprav je zgodovina sladkorja veliko bolj kruta, kot pa je ljubezenska. Gre namreč za zelo krvavo zgodbo o kolonializmu, o pokolu ameriških staroselcev in trpljenju afriških sužnjev na plantažah sladkornega trsa na Karibskih otokih.
Sladkor je danes povsod. Nekoč pa je veljal za statusni simbol in privoščili so si ga lahko le najbolj premožni.
Ženske so si nekoč menda celo pobarvale zobe s črno barvo, saj so bili piškavi zobje znak, da je pri hiši sladkor kar je pomenilo, da so premožni.
V zadnjem času lahko pogosto slišimo, da je sladkor sovražnik našega zdravja. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je celo strupen. Če ga pojemo malo, nam ne bo škodil. Če pa ga bomo pojedli preveč, se nam bo dolgoročno to maščevalo, saj prekomerno uživanje sladkorja vodi v debelost, sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter drugih smrtno nevarnih obolenj.
Koliko sladkorja torej lahko pojemo na povprečen dan?
Za mladostnike je priporočljiv dnevni vnos 2000 kilokalorij. 10%, se pravi 200 kilokalorij lahko na dan zaužijete v obliki sladkorja. En gram sladkorja vsebuje približno 4 kilokalorije, torej lahko na dan zaužijemo nekje do 50 gramov sladkorja.
Česa se ogibati v največjem možnem krogu?
Kot je zapisano že v uvodnih stavkih, slovenski mladostniki in otroci zaužijete veliko preveč sladkih pijač. Sladke pijače pa so zahrbtne iz tega vidika, da pol litrsko stekleničko ledenega čaja popijete v nekaj minutah, brez da bi se zavedali, da ste ravnokar zaužili kar 50 gramov sladkorja – vašo dnevno dovoljeno dozo. Raven glukoze oziroma sladkorja v krvi bo tako sunkovito narasla. Kar pa visoko leta, vedno zelo hitro tudi pade nazaj dol. Tako boste v razmeroma hitrem času spet začutili potrebo po sladkorju in znašli se boste v začaranem krogu. Tea Kordiš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje nam je v oddaji Hudo! predstavila zanimivo primerjavo:
Če iztisnemo sok šestih pomaranč, ga bomo popili v nekaj sekundah. Če pa poskušate pojesti 6 pomaranč, bo to najbrž kar težka naloga. Zato so sladke pijače tako problematične. Strokovnjaki zato svetujemo, če začutite potrebo po sladkem, jo potešite s trdim sladkorjem ne sladko pijačo.
O tem kakšne vrste sladkorja poznamo, kakšne so alternative belemu rafiniranemu sladkorju in katere oblike sladkorja so najbolj problematične? In pa kako sladko je življenje petošolcev iz OŠ Kolezija pa boste izvedeli, če boste prisluhnili tokratni oddaji HUdo! o sladkorju.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini. Kako sladko je življenje slovenskih najstnikov in zakaj znanstveniki trdijo, da je sladkor strup, v tokratni oddaji Hudo.
La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini.
Življenje slovenskih mladostnikov je precej sladko. V bistvu ste se celo znašli v samem vrhu lestvice 41-tih evropskih držav po zaužiti količini sladkih pijač. Preko sladkornih pijač pa najhitreje in čisto nezavedno užijemo ogromne količine sladkorja.
Nekateri so bolj sladkosnedi drugi manj, a ljubezenska zgodba med ljudmi in sladkorjem je že zelo dolga. Antropologi so ugotovili, da ni kulture, ki bi zavrnila sladkor. Pravzaprav je zgodovina sladkorja veliko bolj kruta, kot pa je ljubezenska. Gre namreč za zelo krvavo zgodbo o kolonializmu, o pokolu ameriških staroselcev in trpljenju afriških sužnjev na plantažah sladkornega trsa na Karibskih otokih.
Sladkor je danes povsod. Nekoč pa je veljal za statusni simbol in privoščili so si ga lahko le najbolj premožni.
Ženske so si nekoč menda celo pobarvale zobe s črno barvo, saj so bili piškavi zobje znak, da je pri hiši sladkor kar je pomenilo, da so premožni.
V zadnjem času lahko pogosto slišimo, da je sladkor sovražnik našega zdravja. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je celo strupen. Če ga pojemo malo, nam ne bo škodil. Če pa ga bomo pojedli preveč, se nam bo dolgoročno to maščevalo, saj prekomerno uživanje sladkorja vodi v debelost, sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter drugih smrtno nevarnih obolenj.
Koliko sladkorja torej lahko pojemo na povprečen dan?
Za mladostnike je priporočljiv dnevni vnos 2000 kilokalorij. 10%, se pravi 200 kilokalorij lahko na dan zaužijete v obliki sladkorja. En gram sladkorja vsebuje približno 4 kilokalorije, torej lahko na dan zaužijemo nekje do 50 gramov sladkorja.
Česa se ogibati v največjem možnem krogu?
Kot je zapisano že v uvodnih stavkih, slovenski mladostniki in otroci zaužijete veliko preveč sladkih pijač. Sladke pijače pa so zahrbtne iz tega vidika, da pol litrsko stekleničko ledenega čaja popijete v nekaj minutah, brez da bi se zavedali, da ste ravnokar zaužili kar 50 gramov sladkorja – vašo dnevno dovoljeno dozo. Raven glukoze oziroma sladkorja v krvi bo tako sunkovito narasla. Kar pa visoko leta, vedno zelo hitro tudi pade nazaj dol. Tako boste v razmeroma hitrem času spet začutili potrebo po sladkorju in znašli se boste v začaranem krogu. Tea Kordiš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje nam je v oddaji Hudo! predstavila zanimivo primerjavo:
Če iztisnemo sok šestih pomaranč, ga bomo popili v nekaj sekundah. Če pa poskušate pojesti 6 pomaranč, bo to najbrž kar težka naloga. Zato so sladke pijače tako problematične. Strokovnjaki zato svetujemo, če začutite potrebo po sladkem, jo potešite s trdim sladkorjem ne sladko pijačo.
O tem kakšne vrste sladkorja poznamo, kakšne so alternative belemu rafiniranemu sladkorju in katere oblike sladkorja so najbolj problematične? In pa kako sladko je življenje petošolcev iz OŠ Kolezija pa boste izvedeli, če boste prisluhnili tokratni oddaji HUdo! o sladkorju.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kaj pomeni biti človek – ne abstraktno, filozofsko, ampak čisto konkretno, vsakdanje, prizemljeno? Kaj pomeni biti mlad – danes, tukaj? Kje se danes dogaja gledališče in kdo je tisti, ki ga ustvarja? Katere prostore odpira, katera vprašanja? Kdo (se) izreka, kdo posluša? S takšnimi vprašanji se ukvarjajo v predstavi Pravica biti človek, ki je več kot pol leta nastajala v okviru Gledališkega laboratorija LGL (Lutkovnega gledališča Ljubljana) in v kateri sodeluje 19 mladostnikov med 12. in 17. letom. Nekaj jih pride tudi v tokratno oddajo z zgodbami in sporočili, ki lahko nagovarjajo tako mlade kot odrasle, slehernika. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z nami so mladi glasbeniki: violinistka, dva pianista in dva harmonikarja, ki si svojega življenja brez glasbe sploh ne znajo več predstavljati. Koliko časa vadijo, kaj naredijo, če se na nastopu zmotijo? Ali hodijo na tekmovanja in katero glasbeno zvrst najraje poslušajo?
Ranta, Metka, Smodlak, košarkarski trener Salta in učitelj Tundra so nazaj. V filmu Košarkar naj bo 2 novi košarkarski izzivi in prve ljubezenske težave. Bo ekipi Sokolov uspelo ponovno zmagati? V koga ja zaljubljena Metka? Bo Ranta pokazal dovolj znanja pri geografiji? In kdo je nov lik, ki prekriža vse načrte? Vse izveste v tokratni oddaji Hudo!, ko bomo v studiu gostili igralce in režiserja filma.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je pred kratkim med 31 slovenskimi osnovnimi šolami, ki so izpolnile vse pogoje in pridobile naziv “kulturna šola”, izbral najboljšo med njimi. Naziv najbolj kulturna šola v letošnjem letu je dobila Osnovna šola Boštanj. Kaj vse pripravljajo, kako se kulturno udejstvujejo in kakšne kulturne projekte imajo na šoli, bodo povedali v tokratni oddaji Hudo! – v studiu se nam bodo pridružili mladi kulturni ustvarjalci in njihova mentorica.
Pogovor v oddaji Hudo nas bo odpeljal v športnoplezalne stene. V minulem tednu smo se namreč družili z mladimi športnimi plezalkami in plezalci Plezalnega kluba FA Kranj Špelo, Zalo, Jašo in Drejcem in z njihovo trenerko Majo Štremfelj. Izvedeli boste marsikaj zanimivega o njihovih treningih in nastopih na tekmovanjih, slišali pa boste tudi pogovora s članicama slovenske članske reprezentance v športnem plezanju Mio Krampl in Lučko Rakovec, ki sta v letošnji sezoni zablesteli in stopili ob bok naši šampionki Janji Garnbret. Kot zanimivost pa vam povemo še, da se bodo naši sogovorniki ravno v času oddaje začeli podajati v steno na tekmi državnega prvenstva v Slovenski Bistrici, tako da bomo ob poslušanju pogovora lahko tudi držali pesti, da se bodo uvrstili čim bolje.
To soboto v oddaji Hudo! začenjamo z novo sezono radijskih novinarskih delavnic na našem Prvem programu, skozi katere učence tretje triade seznanimo z delom novinarja in tonskega mojstra, poleg teorije pa se mladi z mikrofonom v roki in v vodenju oddaje preizkusijo tudi v praksi. Letošnje delavnice bodo poleg izobraževalne imele tudi tekmovalno noto – vabimo osnovne šole, da se nam pridružite pri tem, saj je število mest omejeno – za več informacij o projektu pa nam lahko pišete na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si ali nas kontaktirate prek družbenih omrežij Programa za mlade. Tokratna prva oddaja v tem šolskem letu bo posvečena jezikom – koga so pred mikrofon povabili mladi novinarji z Osnovne šole 8. talcev Logatec in kaj vse jih je zanimalo slišite v soboto po 9h.
Letošnji nacionalni mesec skupnega branja poteka med 8. septembrom, dnevom pismenosti in 13. oktobrom, ko se konča letošnji teden otroka. Tako kot lani, so se akciji tudi letos pridružile številne ustanove in posamezniki, ki v Sloveniji skrbijo za spodbujanje branja in bralne kulture. Po vsej Sloveniji, zamejskem in tudi zdomskem prostoru je organiziranih več kot štiristo dogodkov, ki na najrazličnejše zanimive načine spodbujajo otroke, mladino in odrasle k branju, predstavnike stroke pa k razmisleku o tem, na kakšne načine informacije o pomenu branja sporočati najširši javnosti. Koliko v resnici berejo mladi, kakšen je njihov odnos do knjig, katere knjige bi radi videli na seznamu za domače branje in kaj bi po njihovem mnenju še spodbudilo bralno kulturo pri nas – o vsem tem z mladimi navdušenimi bralci – z nami v studiu bodo Neža Tržan, Manca Mrak in Matic Vavpotič, slišali pa bomo tudi več o projektu Mestne knjižnice Ljubljana Poletavci in Najpoletavci mladi bralci, predstavila ga bo mladinska knjižničarka Suzana Horvat Perne.
Film je eno najbolj razširjenih področij umetnosti med mladimi – omogoča razmislek o življenjskih temah, posameznikovih in družbenih vrednotah ter spodbuja mlade, da si ustvarijo nov pogled na svet. Tokrat bomo v družbi mladih filmskih navdušencev in Žive Jurančič, ki v ljubljanskem Kinodovoru skrbi za filmsko vzgojo in mlada občinstva. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Novo šolsko leto je tukaj – novi predmeti na urniku, novi sošolci, novo znanje pred vrati. Kaj vse čaka letos šolarje, kaj učitelje, kako so zadovoljni z urnikom, katere obšolske dejavnosti so izbrali mladi in kdaj se začenja resno učenje – o vsem tem v tokratni oddaji Hudo! v pogovoru z osmošolci in učiteljico slovenščine.
Počitnice se bližajo koncu, a kljub temu to soboto ne bomo še gledali v šolske knjige in zvezke, temveč bomo izvedeli, kako ste najstniki izkoristili poletne dni, kaj novega ste doživeli, odkrili, katere kraje obiskali. Tudi ekipa Programa za mlade je med poletjem pridno obiskovala delavnice, tabore, kolonije in varstva in se tam družila z mladimi poslušalci – nekaj utrnikov bomo zavrteli med oddajo. Za vas imamo pripravljen tudi nagradni izziv, telefonska številka 01 475 22 22 pa med 9h in 10h čaka na vaše klice in počitniške vtise. Se slišimo!
Tokratna oddaja bo glasbeno obarvana. V sredo smo namreč bili v Izoli, kjer je potekal 39. poletni tabor mladih godbenic in godbenikov Musica creativa. Tam se je zbralo več kot 110 udeležencev, ki so pod vodstvom vrhunskih mentorjev izpopolnjevali že obstoječa in tudi pridobivali nova znanja. Skupaj so se tudi pripravljali na dva sklepna koncerta, ki ju organizirata Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Prvi je potekal v Izoli, drugi pa je na sporedu v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Na obeh koncertih bodo izvedli tudi nekaj skladb, ki bodo doživele svetovno premiero.
Tokrat na radijski obisk pride Ana Bordjan, biologinja, ki tenkočutno razbira skrivnostno govorico živali, še posebej konj, zato ji pravijo kar šepetalka konjem. S seboj bo pripeljala mlade jezdece, tako, da bomo skupaj lahko spoznavali obilje zanimivosti iz življenja teh mogočnih živali. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V teh dneh se pri nas odvija že 23. tabor slovenskih otrok po svetu. Osrednji namen tabora je, da potomcem, otrokom, ki imajo slovenske korenine in živijo zunaj naših meja, organizatorji omogočijo teden bivanja v Sloveniji. Tukaj spoznavajo lepote naše države, krepijo ljubezen do Slovenije in nadgrajuje svoje znanje slovenskega jezika. Tabor je obiskala Tadeja Bizilj.
V tem tednu 30 najstnikov iz vsega sveta preživlja počitniške dni na 23. taboru slovenskih otrok po svetu v Šentpavlu na Dolenjskem. Obiskali jih bomo in preverili, kako bogatijo znanje slovenščine in katere zgodovinske, kulturne in naravne zanimivosti Slovenije so spoznali. Se slišimo po deveti na Prvem!
S planinci in planinkami o izkušnjah, ki jih pridobijo ob udeležbi na planinskem taboru. Bili smo v družbi mladih iz planinskih društev Slivnica pri Celju, Vitanje in Dramlje.
V današnji oddaji se bomo vremenu in temperaturam primerno hladili. Tokrat ne na morju, temveč kar v bazenu, in sicer na ljubljanskem kopališču Kolezija. Veste, iz kakšnih materialov so zgrajeni bazeni in kdo določa, kako globoki bodo? Kako je s higieno v vodi – se res moramo stuširati vsakič, preden gremo v bazen? Kaj naredimo, če se na bazenu urežemo ali, če nas piči osa? In kakšna so sploh pravila obnašanja, ko obiščemo bazenski kompleks …V senci na bazenu je dobro prebrati tudi kakšno knjigo – Mestna knjižnica Ljubljana poleti za mlade bralce pripravlja projekt Poletavci – mladi bralci, ki s pol ure branja na dan prežene dolgčas stran. Tudi o tem več v tokratni oddaji, v kateri bomo delili knjižna presenečenja in vstopnice za kopališča.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Neveljaven email naslov