La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini. Kako sladko je življenje slovenskih najstnikov in zakaj znanstveniki trdijo, da je sladkor strup, v tokratni oddaji Hudo.

La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini.

Življenje slovenskih mladostnikov je precej sladko. V bistvu ste se celo znašli v samem vrhu lestvice 41-tih evropskih držav po zaužiti količini sladkih pijač. Preko sladkornih pijač pa najhitreje in čisto nezavedno užijemo ogromne količine sladkorja.

Nekateri so bolj sladkosnedi drugi manj, a ljubezenska zgodba med ljudmi in sladkorjem je že zelo dolga. Antropologi so ugotovili, da ni kulture, ki bi zavrnila sladkor. Pravzaprav je zgodovina sladkorja veliko bolj kruta, kot pa je ljubezenska. Gre namreč za zelo krvavo zgodbo o kolonializmu, o pokolu ameriških staroselcev in trpljenju afriških sužnjev na plantažah sladkornega trsa na Karibskih otokih.
Sladkor je danes povsod. Nekoč pa je veljal za statusni simbol in privoščili so si ga lahko le najbolj premožni.

Ženske so si nekoč menda celo pobarvale zobe s črno barvo, saj so bili piškavi zobje znak, da je pri hiši sladkor kar je pomenilo, da so premožni.

V zadnjem času lahko pogosto slišimo, da je sladkor sovražnik našega zdravja. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je celo strupen. Če ga pojemo malo, nam ne bo škodil. Če pa ga bomo pojedli preveč, se nam bo dolgoročno to maščevalo, saj prekomerno uživanje sladkorja vodi v debelost, sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter drugih smrtno nevarnih obolenj.

Koliko sladkorja torej lahko pojemo na povprečen dan?

Za mladostnike je priporočljiv dnevni vnos 2000 kilokalorij. 10%, se pravi 200 kilokalorij lahko na dan zaužijete v obliki sladkorja. En gram sladkorja vsebuje približno 4 kilokalorije, torej lahko na dan zaužijemo nekje do 50 gramov sladkorja.

Česa se ogibati v največjem možnem krogu?

Kot je zapisano že v uvodnih stavkih, slovenski mladostniki in otroci zaužijete veliko preveč sladkih pijač. Sladke pijače pa so zahrbtne iz tega vidika, da pol litrsko stekleničko ledenega čaja popijete v nekaj minutah, brez da bi se zavedali, da ste ravnokar zaužili kar 50 gramov sladkorja – vašo dnevno dovoljeno dozo. Raven glukoze oziroma sladkorja v krvi bo tako sunkovito narasla. Kar pa visoko leta, vedno zelo hitro tudi pade nazaj dol. Tako boste v razmeroma hitrem času spet začutili potrebo po sladkorju in znašli se boste v začaranem krogu. Tea Kordiš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje nam je v oddaji Hudo! predstavila zanimivo primerjavo:

Če iztisnemo sok šestih pomaranč, ga bomo popili v nekaj sekundah. Če pa poskušate pojesti 6 pomaranč, bo to najbrž kar težka naloga. Zato so sladke pijače tako problematične. Strokovnjaki zato svetujemo, če začutite potrebo po sladkem, jo potešite s trdim sladkorjem ne sladko pijačo.

O tem kakšne vrste sladkorja poznamo, kakšne so alternative belemu rafiniranemu sladkorju in katere oblike sladkorja so najbolj problematične? In pa kako sladko je življenje petošolcev iz OŠ Kolezija pa boste izvedeli, če boste prisluhnili tokratni oddaji HUdo! o sladkorju.