Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo v oddajo Hudo! povabili 25. predsednika in zdajšnjo 26. predsednico Nacionalnega otroškega parlamenta. Pred kratkim sta se vrnila iz Bruslija, kjer sta se udeležila mednarodnega simpozija z naslovom Z otroki za otroke: od idej do akcij. Jezi ju predvsem to, da politika nima posluha za mlade. “Se vam ne zdi malo nelogično, da se mlade o mladinski problematike sploh ne posluša, niti ne upošteva?” Kaja Petrovič je devetošolka iz Ptuja, Ciril Cerovšek pa obiskuje Gimnazije Želimlje. Prisluhnite jima, kajti ta tema se tiče vseh osnovnošolcev in srednješolcev. Pogovor bo vodila Lea Ogrin.
Tokrat smo v oddajo Hudo! povabili 25. predsednika in zdajšnjo 26. predsednico Nacionalnega otroškega parlamenta. Pred kratkim sta se vrnila iz Bruslja, kjer sta se udeležila mednarodnega simpozija z naslovom Z otroki za otroke: od idej do akcij. Jezi ju predvsem to, da politika nima posluha za mlade. “Se vam ne zdi malo nelogično, da se mlade o mladinski problematiki sploh ne posluša, niti ne upošteva?” Kaja Petrovič je devetošolka iz OŠ Ljudski vrt iz Ptuja, Ciril Cerovšek pa prihaja iz Novega mesta in obiskuje Gimnazijo Želimlje. Prisluhnite jima, kajti ta tema se tiče vseh osnovnošolcev in srednješolcev.
Kaja o pripravi na govor v parlamentu:
V bistvu sem največ črpala iz svoje osebne izkušnje. Ko potem dejansko greš skozi vse nivoje otroškega parlamenta ugotoviš, da je tvoje mnenje večkrat dejansko isto, kot ga ima velika večina mladih, čeprav je to mogoče nepričakovano.
Ciril o tem, da odrasli velikokrat menijo, da otroci in mladi nič ne razmišljajo o svetu okoli sebe:
Ko smo ravno pri tej temi, bom kar eno anekdoto povedal. Sva bila zdajle tudi v Bruslju, kjer sva obiskala našega evropskega poslanca Igorja Šoltesa. Tudi on je imel sprava takšno mnenje, da mogoče bo bolj on tisti, ki bo vodil pogovor, da bo malo povedal o tem kaj počne. Ampak sva ga nekako prekinila in sva mu kar midva začela govoriti kaj je tisto, kar naju zanima, kar bi rada izpostavila in kar bi rada, da se spremeni. Najprej je bil malo presenečen, da sva tako pripravljena. Mislim, da je tako mnenje velikokrat zakoreninjeno, dokler se ne pogovorimo, dokler se ne poslušamo. Potem pa, ko ljudje vidijo, da imaš nekaj za povedati, ti bodo zagotovo prisluhnili.
Oba se strinjata, da odrasli pogosto počnejo to napako, da mečejo vse mlade v isti koš. Če so imeli eno slabo izkušnjo z določeno skupino mladih, še ne pomeni, da smo vsi mladi taki, pove Kaja.
Ko ljudje poslušajo neko mnenje mladih, mogoče celo prvič, na primer na Nacionalnem otroškem parlamentu, jaz prav vidim na njihovih obrazih kako so v bistvu šokirani, da tudi mi dejansko razmišljamo.
Konec novembra sta se Ciril in Kaja udeležila mednarodnega simpozija z naslovom Z otroki za otroke: od idej do akcij. Tam sta z mladimi, strokovnjaki ter evropskimi poslanci debatirala o temah, ki zadevajo življenja mladih v Evropski uniji. Sama sta izpostavila predvsem problem zastarelega šolskega sistema, ki mladim ne ponuja dovolj praktičnih znanj za samostojno in odgovorno življenje.
Mladi hočemo konkretne spremembe, ne da se o težavah samo govori! Želimo si drugačen pristop k poučevanju, želimo si novega predmeta, ki nas bo naučil kako država funkcionira, kako se plačuje davke, kako se najame odvetnika, kako do hipoteke.
Več konkretnih primerov sprememb, ki si jih v šolskem sistemu želijo mladi pa boste našli v posnetku oddaje.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Tokrat smo v oddajo Hudo! povabili 25. predsednika in zdajšnjo 26. predsednico Nacionalnega otroškega parlamenta. Pred kratkim sta se vrnila iz Bruslija, kjer sta se udeležila mednarodnega simpozija z naslovom Z otroki za otroke: od idej do akcij. Jezi ju predvsem to, da politika nima posluha za mlade. “Se vam ne zdi malo nelogično, da se mlade o mladinski problematike sploh ne posluša, niti ne upošteva?” Kaja Petrovič je devetošolka iz Ptuja, Ciril Cerovšek pa obiskuje Gimnazije Želimlje. Prisluhnite jima, kajti ta tema se tiče vseh osnovnošolcev in srednješolcev. Pogovor bo vodila Lea Ogrin.
Tokrat smo v oddajo Hudo! povabili 25. predsednika in zdajšnjo 26. predsednico Nacionalnega otroškega parlamenta. Pred kratkim sta se vrnila iz Bruslja, kjer sta se udeležila mednarodnega simpozija z naslovom Z otroki za otroke: od idej do akcij. Jezi ju predvsem to, da politika nima posluha za mlade. “Se vam ne zdi malo nelogično, da se mlade o mladinski problematiki sploh ne posluša, niti ne upošteva?” Kaja Petrovič je devetošolka iz OŠ Ljudski vrt iz Ptuja, Ciril Cerovšek pa prihaja iz Novega mesta in obiskuje Gimnazijo Želimlje. Prisluhnite jima, kajti ta tema se tiče vseh osnovnošolcev in srednješolcev.
Kaja o pripravi na govor v parlamentu:
V bistvu sem največ črpala iz svoje osebne izkušnje. Ko potem dejansko greš skozi vse nivoje otroškega parlamenta ugotoviš, da je tvoje mnenje večkrat dejansko isto, kot ga ima velika večina mladih, čeprav je to mogoče nepričakovano.
Ciril o tem, da odrasli velikokrat menijo, da otroci in mladi nič ne razmišljajo o svetu okoli sebe:
Ko smo ravno pri tej temi, bom kar eno anekdoto povedal. Sva bila zdajle tudi v Bruslju, kjer sva obiskala našega evropskega poslanca Igorja Šoltesa. Tudi on je imel sprava takšno mnenje, da mogoče bo bolj on tisti, ki bo vodil pogovor, da bo malo povedal o tem kaj počne. Ampak sva ga nekako prekinila in sva mu kar midva začela govoriti kaj je tisto, kar naju zanima, kar bi rada izpostavila in kar bi rada, da se spremeni. Najprej je bil malo presenečen, da sva tako pripravljena. Mislim, da je tako mnenje velikokrat zakoreninjeno, dokler se ne pogovorimo, dokler se ne poslušamo. Potem pa, ko ljudje vidijo, da imaš nekaj za povedati, ti bodo zagotovo prisluhnili.
Oba se strinjata, da odrasli pogosto počnejo to napako, da mečejo vse mlade v isti koš. Če so imeli eno slabo izkušnjo z določeno skupino mladih, še ne pomeni, da smo vsi mladi taki, pove Kaja.
Ko ljudje poslušajo neko mnenje mladih, mogoče celo prvič, na primer na Nacionalnem otroškem parlamentu, jaz prav vidim na njihovih obrazih kako so v bistvu šokirani, da tudi mi dejansko razmišljamo.
Konec novembra sta se Ciril in Kaja udeležila mednarodnega simpozija z naslovom Z otroki za otroke: od idej do akcij. Tam sta z mladimi, strokovnjaki ter evropskimi poslanci debatirala o temah, ki zadevajo življenja mladih v Evropski uniji. Sama sta izpostavila predvsem problem zastarelega šolskega sistema, ki mladim ne ponuja dovolj praktičnih znanj za samostojno in odgovorno življenje.
Mladi hočemo konkretne spremembe, ne da se o težavah samo govori! Želimo si drugačen pristop k poučevanju, želimo si novega predmeta, ki nas bo naučil kako država funkcionira, kako se plačuje davke, kako se najame odvetnika, kako do hipoteke.
Več konkretnih primerov sprememb, ki si jih v šolskem sistemu želijo mladi pa boste našli v posnetku oddaje.
La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini. Kako sladko je življenje slovenskih najstnikov in zakaj znanstveniki trdijo, da je sladkor strup, v tokratni oddaji Hudo.
Številne osnovnošolce zanima, kako poteka šolanje njihovih vrstnikov v tujini, zato smo v tokratni oddaji Hudo! pogledali v učilnice zunaj Slovenije. Izvedeli smo, katere predmete imajo na urniku v šolah v Nemčiji in Srbiji, kako se slovenski osnovnošolci po koncu devetletke znajdejo v srednjih šolah na avstrijskem Koroškem ter ali so učitelji v zamejstvu kaj bolj strogi kot pri nas. Pa še v Ameriko smo skočili in izvedeli, kakšen šolski sistem imajo tam. Oddajo je pripravila in vodila Tadeja Bizilj.
Da se informiramo na hitro preletimo novice na spletu, da izvemo nekaj več pogledamo kakšen dokumentarec, nasmeji nas smešen video na internetu, da izvemo kako živijo in razmišljajo ljudje okoli nas pa prečešemo njihove profile na družabnih omrežjih. Včasih so vse te naloge opravljale knjige. So knjige le še zastarela tehnologija iz 15tega stoletja, ali je res, da knjige ne more nadomestiti nič. O ljubezni do branja bo Lea Ogrin govorila s člani bralnega kluba za mlade Fejstbuk, v soboto, malo po deveti. Se slišimo..
Konec januarja je Tržič gostil 27. državno tekmovanje Mladina in gore, najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja. Prvo mesto je osvojila ekipa Idrski jegliči, s katerimi bomo v soboto malo po deveti predstavili vsa znanj, ki so jih glede gora in varnega odhoda vanje, pridobili na tekmovanju.
Kviz Male sive celice že več kot dvaindvajset let skrbi za širjenje obzorij med osnovnošolci in gledalci vseh generacij. V štirih igrah – Drži? Ne drži?, Izberi tematiko, Od pet proti nič, Abeceda in Izberi težavnosti ob podpori navijačev tekmujeta dve ekipi sedmošolcev, v posebni igri, Abeceda, pa se pomerita dva osmo- ali devetošolca. V tokratni oddaji Hudo! bomo gostili lanskoletne zmagovalce Malih sivih celic in najboljšega Abecedarja, podelili pa bomo tudi novo knjižno izdajo, zasnovano po TV-oddaji. Oddajo vodi Tadeja Bizilj.
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Več o onesnaženosti oceanov, o problemu plavajoče plastike in skoraj nevidne mikroplastike pa boste izvedeli v tokratni oddaji Hudo! Bodite z nami, v soboto med deveto in deseto na Prvem.
Devetošolci bodo prav kmalu postavljeni pred pomembno odločitev – kje nadaljevati svoje šolanje, izbrati gimnazijo ali poklicno šolo, se odločiti tako, kot želijo starši ali tako, kot pravijo prijatelji? Pri petnajstih letih ima redko kateri najstnik že povsem oblikovano predstavo o svojem poklicu, zato bomo v tokratni oddaji Hudo! z mladimi novinarji iz Trebnjega razmišljali prav o šolanju doma in v tujini, o različnih poklicih in zaposlitvah. Pred mikrofon smo povabili najmlajše, devetošolce in srednješolce, nekaj koristnih nasvetov pa je dodala tudi šolska psihologinja. Oddajo je vodila Tadeja Bizilj.
Punce so iz Venere, fantje pa iz Marsa... ali smo vsi le Zemljani? Kako na simpatije in zaljubljenost gledajo fanjte in kako dekleta, kdo naredi prvi korak in kaj pričajujeo od zveze.
Dva tedna pred prvo konferenco smo pogledali v šolske redovalnice in ugotavljali, ali je ocenjevanje v šolah pravično ali ne. Raziskave kažejo, da dajejo učitelji dekletom višje ocene kot fantom, saj je ocena v slovenski šoli še vedno tudi sredstvo discipliniranja. Pravičnost bi morala biti ena izmed pomembnejših sestavin osnovnošolskega izobraževanja, vendar pa se moramo zavedati, da je pogosto težko ohranjati pravičnost med učenci. Vsak učenec je nekaj posebnega, drugačen kot ostali, ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba sprejeti. In prav ta drugačnost je tista, ki včasih vpliva na poučevanje in dojemanje učenca kot posameznika. Voditeljici Tadeji Bizilj so se v studiu pridružili osnovnošolci in učiteljica, svoje mnenje prek telefona pa dodali tudi poslušalci
Dva tedna pred prvo konferenco smo pogledali v šolske redovalnice in ugotavljali, ali je ocenjevanje v šolah pravično ali ne. Raziskave kažejo, da dajejo učitelji dekletom višje ocene kot fantom, saj je ocena v slovenski šoli še vedno tudi sredstvo discipliniranja. Pravičnost bi morala biti ena izmed pomembnejših sestavin osnovnošolskega izobraževanja, vendar pa se moramo zavedati, da je pogosto težko ohranjati pravičnost med učenci. Vsak učenec je nekaj posebnega, drugačen kot ostali, ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba sprejeti. In prav ta drugačnost je tista, ki včasih vpliva na poučevanje in dojemanje učenca kot posameznika. Voditeljici Tadeji Bizilj so se v studiu pridružili osnovnošolci in učiteljica, svoje mnenje prek telefona pa dodali tudi poslušalci
Vsi smo pod stresom, stres je postal kar stalnica v naših življenjih. Pa je res treeba, da je tako? Predstavili bomo izsledke raziskave, ki prikazujejo pod kakšnim stresom so Slovenski mladostniki in poovedali kaj to pomeni za njihovo fizično in duševno stanje. Naučiči se bomo še osnov čuječnosti in skpaj začeli premagovati stres.
25 let mineva od dneva, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Kako se danes mladi počutijo v naši državi, kje vidijo prihodnost, kaj opažajo, ko gredo v tujino in nenazadnje, kako sploh razumejo koncept lastne države? O vsem tem bomo govorili v tokratni oddaji Hudo!, ugotavljali pa tudi, kaj mladim danes sploh še pomenijo prazniki ob koncu leta, kako gledajo na obdarovanja in čemu namenijo večji del počitnic. Z mladimi dopisniki, ki se nam bodo pridružili v studiu, bomo za vse poslušalce pripravili bogat srečelov, izbrali dobro glasbo in najzanimivejše novice tega leta, zato ne preslište zadnje letošnje oddaje – hudo dobro bo!
Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo in tako pustiti svoj pečat v zgodovini. Kaj je danes za mlade moderno in koliko se podrejajo trenutnim modnim smernicam? Kako je z ličenjem v osnovni šoli, kakšne pričeske so dekletom in fantom všeč in kaj o modi pravijo strokovnjaki? Ali rek »Obleka naredi človeka« še velja? O vsem tem v tokratni oddaji Hudo! z mladimi gosti z Osnovne šole Mirana Jarca in voditeljico Tadejo Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Zimski čas je ravno pravi, da se zavijete v toplo odejo, srkate vroč čaj in se prepustite čarobnosti klasične glasbe. Priložnost se vam ponuja že to soboto med deveto in deseto dopoldne, ko se nam bo v Studiu 13 Radia Slovenija predstavil godalni kvartet Glasbene šole Vrhnika. Dekleta so osvojila že kar nekaj nagrad, z nami pa bodo delile svojo ljubezen do klasične glasbe. Kako poslušamo klasiko in zakaj je igranje inštrumenta dobro za razvoj naših možganov, boste izvedeli v prvi decembrski oddaji Hudo.
Slovenci smo že večkrat dokazali, da v trenutkih, ko je to treba, znamo stopiti skupaj. Predvsem se v zadnjih letih to izkaže pri različnih naravnih katastrofah, ki prizadanejo našo državo, veliko socialnega čuta pa znamo pokazati tudi ob zbiranju sredstev za socialno ogrožene. Zato se bomo v oddaji Hudo z mladimi prostovoljci iz Zveze tabornikov Slovenije spraševali, kaj nas Slovence dela dobrodelne in ali nam je ta čut privzgojen že v otroštvu. Obiskali in predstavili pa bomo tudi nekaj prostovoljskih organizacij. Med oddajo bomo poklicali tudi v Dobovo in preverili, kakšno je trenutno stanje glede prihodov beguncev v našo državo.
Svet igralstva je mladim zelo privlačen. Stati na odru, igrati v filmu, nastopati na televiziji, biti prava zvezda v soju filmskih luči – o tem sanja marsikateri najstnik. Kakšna je igralska pot, se res cedita le med in mleko, koliko truda in časa je potrebnega, da osvojiš neko vlogo in še marsikaj drugega nam je povedal naš gost v studiu, igralec Bojan Emeršič.
Prespimo kar tretjino svojega življenja. Kaj pa se pravzaprav dogaja z našim telesom, ko spimo? V oddaji Hudo smo pogledali v svet spanca. Izvedeli smo, da slovenski najstniki spijo premalo. Zdravniki priporočajo vsaj osem ur in pol do deset ur spanca vsako noč, če ne spimo dovolj smo namreč nagnjeni k večjemu številu bolezni, slabše pa je tudi naše psihično počutje. V oddaji Hudo boste izvedeli vse o dobrem in slabem spancu.
Tokratno oddajo Hudo! namenjamo vsem ljubiteljem živali. Oglasili se bomo v Živalskem vrtu Ljubljana in izvedeli, katere živali se pripravljajo na zimsko spanje ter katere komaj čakajo, da zapade sneg. Kako pozimi poskrbeti za brezdomne in prostoživeče živali, bodo povedali učenci OŠ Trnovo, kako za domače ljubljenčke pa veterinarji z Veterinarske postaje Ljubljana. Nekaj minut pa bomo namenili tudi temi, ki je aktualna celo leto – primernemu odnosu ljudi do živali, o katerem bodo več povedali člani Društva za zaščito živali Ljubljana. Vodi Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov