Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi novinarji z Otočca bodo koncu tedna, ko se po Sloveniji odvijajo informativni dnevi, primerno razmišljali o poklicih prihodnosti in o tem, ali je gimnazija še vedno boljša izbira od poklice šole. Je bolj modro poslušati nasvete staršev in starejših bratov in sester ali upoštevati informacije s fakultet in interneta?
Kje vse lahko najdejo informacije o srednješolskem izobraževanju, kdo jim pri tem pomaga, ali že osnovnošolci sanjajo o delo v tujini – o vsem tem v tokratni oddaji Hudo! z voditeljico Tadejo Bizilj.
Mladi z OŠ Otočec
Kam naprej?
Devetošolci bodo prav kmalu postavljeni pred pomembno odločitev – kje nadaljevati svoje šolanje, izbrati gimnazijo ali poklicno šolo, upoštevati nasvete staršev in starejših bratov in sester ali oditi tja, kamor si želijo sami. Pri petnajstih letih ima redkokateri najstnik že povsem jasno izoblikovano predstavo o svojem poklicu, zato smo v tokratni oddaji Hudo! z mladimi novinarji iz Osnovne šole Otočec razmišljali prav o šolanju in različnih poklicih.
Prav vsak od nas je imel pri šestih, sedmih letih svojo željo o tem, kaj bo po poklicu, ko bo odrastel. In kaj bodo delali, ko bodo veliki, najmlajši z Otočca:
“Jaz bom bila kuharica in bom v gostilni kuhala pice in juhe.”
Osmošolci in devetošolci so pri izbiri nadaljnjega šolanja že bolj realistični, prav tako že dobro vedo, kaj si v okviru svojega poklica želijo delati.
Vpliv staršev?
Na to, kaj bomo počeli v življenju, lahko s svojim poklicem vplivajo tudi naši starši. Takole so prvošolci in drugošolci z Otočca povedali, kaj počnejo njihovi starši.
“Moja mami dela barvice, moj oči pa dela denar.”
Ko hobi postane poklic
Pogosto se zgodi, da se naše predstave iz otroštva, kakšni bomo, ko odrastemo in kaj bomo počeli, ne uresničijo. Včasih je za to kriv splet okoliščin, spet drugič preobsežno študijsko gradivo, ki ga vidimo pred začetkom študija. Simona Potočar je sanjala o tem, da bo postala veterinarka – a jo je pot zanesla najprej na Pravno fakulteto, nato pa še na Fakulteto za varnostne vede. Kljub temu je ostala blizu svojim prvim sanjam.
“Želela sem si postati veterinarka, a sem na informativnem dnevu na Veterinarski fakulteti izvedela, da ima knjiga za anatomijo 2000 strani in ko sem dobila tisto v roke, sem si rekla, tole bo pa težka.”
Nasveti pri vpisu
Kljub infomativnim dnem še zdaleč niso vsi devetošolci odločeni, kje bodo nadaljevali šolanje. Številne informacije lahko dobijo tudi na Zaposlitvenih centrih.
“Prav je, da starši usmerjajo otroka, še vedno pa mora odločitev biti takšna, da je realna, mora pokrivati področja, ki otroka veselijo, da bo lahko pri tem uspešen.”
4. april je datum, do katerega se morajo bodoči dijaki vpisati na želene srednje šole – naj bo odločitev čim manj stresna in ne pozabite – tudi če vam ne bo šlo in če ugotovite, da šola, ki ste jo izbrali, ni prava za vas – ne bo konec sveta. Še vedno se lahko prepišete na drugo šolo ali ponavljate letnik – za vas pa bo to le ena izkušnja več, ena stopnička bližje želenemu poklicu.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi z Otočca pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi novinarji z Otočca bodo koncu tedna, ko se po Sloveniji odvijajo informativni dnevi, primerno razmišljali o poklicih prihodnosti in o tem, ali je gimnazija še vedno boljša izbira od poklice šole. Je bolj modro poslušati nasvete staršev in starejših bratov in sester ali upoštevati informacije s fakultet in interneta?
Kje vse lahko najdejo informacije o srednješolskem izobraževanju, kdo jim pri tem pomaga, ali že osnovnošolci sanjajo o delo v tujini – o vsem tem v tokratni oddaji Hudo! z voditeljico Tadejo Bizilj.
Mladi z OŠ Otočec
Kam naprej?
Devetošolci bodo prav kmalu postavljeni pred pomembno odločitev – kje nadaljevati svoje šolanje, izbrati gimnazijo ali poklicno šolo, upoštevati nasvete staršev in starejših bratov in sester ali oditi tja, kamor si želijo sami. Pri petnajstih letih ima redkokateri najstnik že povsem jasno izoblikovano predstavo o svojem poklicu, zato smo v tokratni oddaji Hudo! z mladimi novinarji iz Osnovne šole Otočec razmišljali prav o šolanju in različnih poklicih.
Prav vsak od nas je imel pri šestih, sedmih letih svojo željo o tem, kaj bo po poklicu, ko bo odrastel. In kaj bodo delali, ko bodo veliki, najmlajši z Otočca:
“Jaz bom bila kuharica in bom v gostilni kuhala pice in juhe.”
Osmošolci in devetošolci so pri izbiri nadaljnjega šolanja že bolj realistični, prav tako že dobro vedo, kaj si v okviru svojega poklica želijo delati.
Vpliv staršev?
Na to, kaj bomo počeli v življenju, lahko s svojim poklicem vplivajo tudi naši starši. Takole so prvošolci in drugošolci z Otočca povedali, kaj počnejo njihovi starši.
“Moja mami dela barvice, moj oči pa dela denar.”
Ko hobi postane poklic
Pogosto se zgodi, da se naše predstave iz otroštva, kakšni bomo, ko odrastemo in kaj bomo počeli, ne uresničijo. Včasih je za to kriv splet okoliščin, spet drugič preobsežno študijsko gradivo, ki ga vidimo pred začetkom študija. Simona Potočar je sanjala o tem, da bo postala veterinarka – a jo je pot zanesla najprej na Pravno fakulteto, nato pa še na Fakulteto za varnostne vede. Kljub temu je ostala blizu svojim prvim sanjam.
“Želela sem si postati veterinarka, a sem na informativnem dnevu na Veterinarski fakulteti izvedela, da ima knjiga za anatomijo 2000 strani in ko sem dobila tisto v roke, sem si rekla, tole bo pa težka.”
Nasveti pri vpisu
Kljub infomativnim dnem še zdaleč niso vsi devetošolci odločeni, kje bodo nadaljevali šolanje. Številne informacije lahko dobijo tudi na Zaposlitvenih centrih.
“Prav je, da starši usmerjajo otroka, še vedno pa mora odločitev biti takšna, da je realna, mora pokrivati področja, ki otroka veselijo, da bo lahko pri tem uspešen.”
4. april je datum, do katerega se morajo bodoči dijaki vpisati na želene srednje šole – naj bo odločitev čim manj stresna in ne pozabite – tudi če vam ne bo šlo in če ugotovite, da šola, ki ste jo izbrali, ni prava za vas – ne bo konec sveta. Še vedno se lahko prepišete na drugo šolo ali ponavljate letnik – za vas pa bo to le ena izkušnja več, ena stopnička bližje želenemu poklicu.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi z Otočca pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
Živimo v svetu mobilnih telefonov in družabnih omrežij. Skoraj vsak od nas je vpisan v vsaj eno tako omrežje, ta pa so nato z nami na vsakem koraku – to nam omogočajo mobilne aplikacije in vseprisoten dostop do mobilnega interneta. V minulih letih se je razrasel trend objavljanja dogodkov, ki rišejo naš vsakdan, ko pa se nam zgodi kaj posebno zanimivega, pa je skorajda nuja, da to objavimo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na različne posledice, ki jih prinašajodružabna omrežja in vključevanje vanje. Velikokrat taka obnašanja vodijo v hude ne-kemične odvisnosti, ki se jih je zelo težko znebiti, nižajo koncentracijo, motivacijo in slabšajo kakovost spanja. Imajo tudi nekaj pozitivnih lastnosti, zaradi katerih smo jih ljudje sploh začeli uporabljati. Zelo učinkovita so za preganjanje prostega časa, za povezovanje z novimi ljudmi in ohranjanje stika s prijatelji. O vsem tem v tokratni oddaji Hudo! z učenci sedmega in devetega razreda Osnovne šole Vide Pregarc. Odgovore nam bo pomagala iskati tudi Zala Bricelj, kulturologinja in dobra poznavalka pasti družbenih omrežij in spleta. Več v oddaji z Laro Gril.
Začetek decembra napoveduje prihod praznikov in treh dobrih mož, ki nam vsako leto prinesejo obilo veselja. Praznični čas smo z učenkami in učenci z Osnovne šole Hruševec Šentjur začeli tudi v oddaji Hudo. Mladi novinarji so predstavili svoj pogled na čas, v katerega vstopamo, s sogovorniki pa so se ozrli tudi v preteklost. Povedali so še, kako čim lepše okrasiti šolo in svojo sobo.
Kako izgleda dan v življenju pisateljice in kako napisati šolski spis? O pisanju smo govorili v oddaji Hudo, temo pa so si izbrali mladi novinarji s I. OŠ Celje, kjer smo izpeljali radisjke novinarske delavnice. Pred mikrofon so povabili kar nekaj zanimivih gostov, tudi eno najbolj branih slovenskih pisateljic Deso Muck.
Dobili smo prvi slovenski božični film – Kapa, režiserja Slobodana Maksimovića. V tokratni Hudo! je prišla glavna igralska zasedba iz filma (Gaj Črnič, Emil Kulović, Mila Maksimović, Tilen Kolbe) in scenaristka Saša Eržen. V sproščenem, zanimivem in navdihujočem pogovoru z mladimi ustvarjalci je uživala tudi voditeljica oddaje Liana Buršič.
V oddaji Hudo smo se odpravili v dojo, si nadeli judogi in stopili na tatami, kjer nas je pričakal sensei. Če ne veste o čem govorimo, dobro našpičite ušesa, saj smo govorili o judu. To je eden izmed najbolj priljubljenih športov med mladimi v Sloveniji, ki s svojo filozofijo in obrambno naravnanostjo uči tudi o pogledih na življenje, na katere prepogosto pozabimo. Judo je sicer moderna goloroka borilna veščina, ki je nastala na Japonskem, vključuje pa borbo stoje in na tleh, ob tem pa izvajanje metov, padcev in vzvodov. Cilj je seveda premagati nasprotnika. Kakšen je ta šport so nam predstavili člani Judo kluba Ljubljana Bežigrad.
Ob vseh obveznostih, ki nam jih nalagata šola ali služba, je treba najti čas tudi za svoja zanimanja. Na osnovnih šolah imajo mladi na voljo veliko različnih krožkov in interesnih dejavnosti, skozi katere lahko razvijajo svoje talente in zanimanja ter izražajo svojo ustvarjalnost. V oddaji z mladimi gosti in kuharskim mojstrom Karimom Merdjadijem govorimo o obšolskih dejavnostih, hobijih in preživljanju prostega časa, seveda pa tudi o kuhanju in pripravljanju sladic.
V oddaji Hudo so se nam pridružili mladi, ki so v studiu preizkusili svoje voditeljske sposobnosti in pomagali voditi oddajo Hudo. Naša skupna gostja pa je bila pevka in skladateljica Neisha, ki so ji mladi zastavljali vprašanja o tem, kako neka skladba sploh nastane, kako je nastopati na velikih odrih in kako nastane muzikal. Z nami so bili Olivia, Gala, Ema in Jakob.
Z učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica o njihovem okolju, turizmu, programu mladi nadzornik, Triglavskem narodnem parku in biosfernem območju Julijske Alpe
Katere so knjige, ki v sebi nosijo »nekaj več«, kako vzgojiti razmišljujočega, kritičnega bralca in zakaj je pomembno, da se jezik pri literarnih klasikih posodablja? O tem v tokratnem Hudoju z gosti z OŠ Vižmarje - Brod.
V tokratni oddaji Hudo so se nam pred mikrofonom pridružile mlade bralke, ki so noč preživele med kjižnimi policami. Projekt Bedimo z Leonardom je namenjen tridesetim mladim, ki jim knjige morda niso tako blizu, zanimajo pa jih znanost in umetnost. Tako so v preteklem tednu kar vso noč preživeli v knjižnici Bežigrad, pričakal pa jih je tudi pester spremljevalni program za lažje prebedeno noč. Z nami so bili Erika in Maja Levec, Alja Bajde in vodja projekta Bedimo z Leonardom Monika Jeglič ter animator Danijel Kirn.
Pred tednom otroka, ki se začne v ponedeljek in bo potekal pod geslom Skupaj se imamo dobro, smo govorili o duševnem zdravju mladih. S to temo se bodo mladi ukvarjali tudi na zasedanjih otroškega parlamenta naslednji dve leti. Z nami so bili otroški parlamentarci, ki se na naslednje zasedanje pripravljajo, predstavili so svoje misli o tem, kaj je zanje duševno zdravje in dobro počutje in kaj vse pomeni, da se imamo skupaj dobro.
Na II. osnovni šoli Celje je Program za mlade izpeljal radisjke novinarske delavnice in njihovi učenci so se odlično odrezali v vlogi novinarjev, tonskih mojstrov, glasbenih urednikov in voditeljev. V oddaji smo govorili o športu, predvsem košarki in septembrski evfoiji zaradi evropskega prvenstva v tem športu. Intervjuvali smo nekdanjega košarkarja Sama Udriga, izvedeli več o tradicionalni košarkarski tekmi med učitelji in devetošolci na tej šoli ter preverili, kateri drugi športi so še priljubljeni med celjskimi osnovnošolci.
V tokratni oddaji Hudo so se nam v studiu pridružili mladi in nadobudni bralci. Naši gostje so sodelovali v projektu Mestne knjižnice Ljubljana in Pionirske knjižnice, ki nosi naslov Najpoletavci. Med poletnimi počitnicami so si izbrali tri knjige in 30 dni ter vsak dan brali vsaj 30 minut, vse prebrano pa si zapisovali v bralni seznam. Seznam so nato oddali v Mestni knjižnici ter se pridružili klubu Najpoletavcev oziroma tistih, ki res veliko berejo. Tisti, ki so pridno brali, pa so jih na sklepnem dogodku pričakale lepe nagrade. V tokratni oddaji so se nam tako pridružili Mila Maksimović, Neža Kermelj Kuzman in Ema Kljajić ter mentorica projekta Lavra Tinta. Govorili smo o bralnih navadah, kaj mladi danes radi berejo in kako je potekalo poletno tridesetdnevno branje.
V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili fantje in dekleta z Osnovne šole Jožeta Moškriča, ki so skupaj s socialno delavko Andrejo Ninkovič pomagali iskati odgovore na vprašanja, ki se porajajo ob vračanju v šolske klopi; kje iskati motivacijo za učenje, kako razreševati konflikte v razredu in na socialnih omrežjih, pa tudi, kako znova obuditi ljubezen do učenja. Vse to in še več pa v oddaji z Laro Gril.
V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili fantje in dekleta z Osnovne šole Jožeta Moškriča, ki so skupaj s socialno delavko Andrejo Ninkovič pomagali iskati odgovore na vprašanja, ki se porajajo ob vračanju v šolske klopi; kje iskati motivacijo za učenje, kako razreševati konflikte v razredu in na socialnih omrežjih, pa tudi, kako znova obuditi ljubezen do učenja. Vse to in še več pa v oddaji z Laro Gril.
Tokrat so bile z nami devetošolke in osmošolke, vse uspešne odbojkarice iz enega najboljših ženskih odbojkarskih klubov pri nas - Vital Ljubljana. S trenerjem Luko Lenarčičem ter Nino Debelak, Lauro Deu, Ajdo Kolar in Manco Čamerniko o svetu športa in osebnih ambicijah ter drobnih, velikih stvareh vsakdana mladih.
V oddaji Hudo, ki je bila tokrat izvedena pred planinsko kočo na Uskovnici, so se nam pred mikrofonom pridružili Mladi nadzorniki. Gre za projekt pod pokroviteljstvom Federacije Europarc, namenjen mladim, ki živijo v narodnem parku oziroma v njegovi neposredni okolici. S projektom Mladi nadzornik otroke seznanijo s cilji in nameni zavarovanih območij ter jim predstavijo naravne vrednote in kulturno dediščino. Nameni programa so: ? Ustvariti mrežo mladih, ki bodo aktivno sodelovali pri varovanju narave in nastopali kot zagovorniki svojega zavarovanega območja. ? Izboljšati ozaveščenost glede naravnih, kulturnih, družbenih in ekonomskih vrednot zavarovanih območij. ? Krepiti prijateljstvo in skupinsko moralo med mladimi tako, da jih vključujemo v doseganje skupnih naravovarstvenih ciljev. ? Povezati mlade in lokalno skupnost. Z nami so bili Vida Odar, Lan Klukovič in Samo Arlič, ki so se udeležili poletnega tabora na Pokljuki. Na njem so odkrivali skrivnosti planot in narave. Poleg mladih je bil zraven tudi naravovarstveni nadzornik in vodja programa Mladi nadzornik Jernej Legat. Skupaj smo odkrivali čudežni svet Triglavskega narodnega parka ter iskali načine, kako ohraniti in zavarovati naravo.
V Kranjski Gori smo na angleških razgibanih počitnicah Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje izvedli novinarske delavnice, tako da so se mladi preizkusili tudi v vlogi novinarjev. Kako dobro so se odrezali, izveste v oddaji Hudo!, ki bo potekala kar iz terenskega studia v vili Šumica, v oddaji pa izveste tudi, kateri znani Slovenec je mlade obiskal na taboru in kaj vse so počeli v tem tednu.
Na Slivnici nam bodo v našem terenskem studiu družbo delali skavti iz skavtskega rodu Presihajoče jezero. Naši gosti zelo dobro poznajo svoje okolje, gotovo nam bodo povedali marsikaj zanimivega tudi o skavtstvu, taborih, ki se jih udeležujejo, in vrednotah, v skladu s katerimi živijo.
V tokrat oddaji HUDO smo občudovali mladi glasbenici – ukrajinsko pianistko Oleno Tsymbal, ki je v Sloveniji našla varno možnost za nadaljevanje glasbenega izobraževanja, in slovensko violinistko Patricijo Avšič, ki pri rosnih 13-ih suvereno nastopa z orkestri, njena družina pa jo pri tem neomajno podpira. V studiu sta se nam pridružila tudi Patricijin oče in sestra. Pogled v življenje glasbenic, ki z govorico not prestopata meje vseh vrst, nam kaže, kaj vse je mogoče doseči s predanostjo, disciplino in ljubeznijo.
Neveljaven email naslov