Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
Mladi novinarji iz Šenčurja
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
“Mi se tako učimo, da učiteljica nekaj pove v angleščini, če kdo česa ne razume, jo vpraša. Potem pove v slovenščini in nam da liste, ki jiih rešujemo, navodila so pa v angleščini in slovenščini.”
Ne samo v šoli, s tujimi jeziki se danes osnovnošolci spoznavajo tudi na raznih mednarodnih taborih. Na OŠ Šenčur se izvaja projekt Education +, ki je del Erasmusa +, vodi pa ga učtieljica Vilma Nečimer.
Da so mednarodni projekti in tabori dobra ideja in odlična izkušnja, se strinjajo tudi mladi iz Šenčurja.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Kako pa o slovenščini razmišljajo šolarji s Tajske in iz Albanije?
“Najbolj smešna slovenska beseda je zame buča – ker me spominja na glavo.”
Še nekoga so v tem tednu mladi novinarji iz Šenčurja povabili pred mikrofon – Jožeta Gašperlina in Domna Gabrijela, fanta, ki sta se se tudi zaradi jezikov odločila za program mednarodne mature na srednji šoli.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
Mladi novinarji iz Šenčurja
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
“Mi se tako učimo, da učiteljica nekaj pove v angleščini, če kdo česa ne razume, jo vpraša. Potem pove v slovenščini in nam da liste, ki jiih rešujemo, navodila so pa v angleščini in slovenščini.”
Ne samo v šoli, s tujimi jeziki se danes osnovnošolci spoznavajo tudi na raznih mednarodnih taborih. Na OŠ Šenčur se izvaja projekt Education +, ki je del Erasmusa +, vodi pa ga učtieljica Vilma Nečimer.
Da so mednarodni projekti in tabori dobra ideja in odlična izkušnja, se strinjajo tudi mladi iz Šenčurja.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Kako pa o slovenščini razmišljajo šolarji s Tajske in iz Albanije?
“Najbolj smešna slovenska beseda je zame buča – ker me spominja na glavo.”
Še nekoga so v tem tednu mladi novinarji iz Šenčurja povabili pred mikrofon – Jožeta Gašperlina in Domna Gabrijela, fanta, ki sta se se tudi zaradi jezikov odločila za program mednarodne mature na srednji šoli.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
Med poletjem ustvarjalci oddaje Hudo! obiskujemo počitnikarje na delavnicah, taborih, letovanjih in tokrat bomo zavili na Mednarodni jezikovni tabor na Rogli, kjer mladi iz vsega sveta skozi učenje angleščine spoznavajo tehnike fotografiranja, pišejo scenarije za filme in spoznavajo življenje v gozdu. Pogovarjali se bomo tudi z dvanajstletno Kajo Škrjanc, ki se je pred kratkim vrnila s tekmovanja World scholar’s cup 2018, ki je potekalo v Kuala Lumpurju.
Poletje je čas tudi za to, da se kaj novega naučimo in da se ukvarjamo s stvarmi, za katere čez šolsko leto ni časa. Številni šolarji to dobro izkoristite in ste se že v prvih dveh tednih počitnic podali na delavnice, tabore, na kopališča in na letovanja. V tem tednu smo z radijskim mikrofonom obiskali naravoslovni tabor na Polšniku pri Litiji, ki ga za osnovnošolce pripravljajo dijaki Gimnazije Kranj.
Konec šolskega leta je pred vrati, v tem času pa se končujejo tudi številni projekti. V oddaji Hudo! tokrat o projektih Hrana ni za tja v en dan in Zeleno pero, skupaj s šestošolci iz Osnovne šole Šentvid, Adelom, Živo in Amelie ter njihovo učiteljico Andrejo Rozman pa smo v studiu odštevali dneve do konca pouka in delali počitniške načrte.
To soboto se nam je v studiu oddaje Hudo! pridružila energična pevka ALYA. Vas zanima, kateri je bil njen najljubši predmet v osnovni šoli, zakaj ima v imenu črko ipsilon in kaj naredi vedno, preden gre na oder? Mladi novinarji iz vse Slovenije so ji zastavili izvirna in hudomušna vprašanja, v živo je mlada pevka iz Mozirja zapela in pripravila tudi nagradno igro za mlade poslušalce.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Valeta. Svečani in simbolni zaključek osnovnošolskega obdobja je pred vrati za še eno generacijo mladih. Kako bodo devetošolci dobesedno zaplesali čez to prelomnico v svojem življenju, so priprave res tako drage ali bolj cenijo dragocenost dogodka, kaj pripravljajo za slovo od osnovne šole in kako doživljajo razburkano obdobje najstništva. O vsem tem in še čem v tokratnem Hudo!ju z devetošolci ljubljanske OŠ Ledina. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kolikokrat na dan se zazrete v nebo? Opazujete kdaj ponoči zvezde? Si predstavljate, da nekoč kot astronom letite v vesolje in gledate Zemljo? O vesolju danes z mladimi iz Waldorfske šole Ljubljana in voditeljico Tadejo Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo in tako pustiti svoj pečat v zgodovini. Mladi novinarji iz Osnovne šole Anice Černejeve Makole so se odločili, da v oddaji raziščejo svet mode in vsega, povezanega s njo. Ali se mladi za šolo vedno uredijo po zadnji modi? Se oblačijo doma isto kot zunaj? Kako je z ličenjem pri dekletih - je ta res prisoten le ob posebnih priložnostih? In kako na to gledajo fantje - so jim sploh všeč naličena dekleta? Kaj pa pričeske, morajo biti vedno urejene? O vsem tem in še marsičem drugem v soboto po 9h na Prvem!
V oddaji Hudo smo se tokrat družili z igralci igralske šole POTica. Mlajši del zasebe je pripravil predstavo Koze, starejši pa predstavo Okrog sveta, in z obema so na 16. Otroškem festivalu gledaliških sanj osvojili nagrado. Kot so povedali, je bilo pripravljanje predstav za festival precej naporno delo, a vseeno ne preveč težko, saj so se na vajah in igralskih treningih imeli super. Kdaj pa kdaj, kot povedo, so se tudi skregali ob tem, ko so v predstavo vanšali svoje ideje. V oddaji boste slišali tudi, kako lahko preženete tremo, ki jo imate pred nastopom. Mentorica v igralski šoli, akademska igralka Andeja Stare, ki je na 16. Otroškem festivalu gledaliških sanj prejela nagrado za najboljše mentorsko delo, pa je za vas skupaj z mladimi igralci pripravila še nekaj drugih nasvetov. Slišali pa boste tudi, kako o tematiki hvaležnosti, razumevanja in prijateljstva, s katerimi se prredstavi ukvarjata, razmišljajo naši tokratni gosti.
V letošnjem šolskem letu na Osnovni šoli Cvetka Golarja že peto leto zapored poteka projekt Cvetko ima talent. Gre za zabavno prireditev, na kateri se predstavijo učenci šole s talentom v katerem koli žanru ali spretnosti. To je petje, ples, igranje na inštrument, imitacija ali karkoli drugega. V mesecu aprilu se najboljši iz avdicije Cvetko ima talent predstavljajo v polfinalu, 25. aprila pa se bo odvil veliki finale v Športni dvorani Trata. Projekt je postal tudi nacionalni Unescov projekt. To pomeni, da ga predstavili tudi drugim šolam in vsem zainteresiranim omogočili skupno srečanje. Na tem zaključnem dogodku se bodo predstavili vsi »zmagovalci« šol, ki ga bodo šole izbrale tekom leta. Cilji projekta so sodelovanje, strpnost in sprejemanje drugačnosti. Več voditeljica Tadeja Bizilj in njeni mladi gosti.
Mladi novinarji iz OŠ Koper bodo v tokratni oddaji Hudo! raziskovali svet učenja. Učenje je za marsikaterega osnovnošolca prava nočna mora – zakaj ga sploh rabimo? Je bolje, da se učimo v tišini ali ob glasbi? Se ob skupinskem učenju naučimo več ali manj kot, če smo za knjigo sami? Je res, da se s pisanjem plonk listkov tudi marsikaj naučimo? Lahko uporaba mobilnega telefona ob učenju zmanjša našo koncentracijo in vpliva na količino znanja? Na vsa ta vprašanja in mnoga druga ste odgovore dobili v soboto po 9h v oddaji HUDO! z voditeljico Tadejo Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi novinarji iz Osnovne šole Trebnje so se pod mentorstvom učiteljice Maje Ogrinc odločili, da bodo Rastočo knjigo predstavili tudi našim mladim poslušalcem. Rastoča knjiga je pomnik hvaležnosti za življenje s knjigo. Knjiga je v slovenski zgodovini mnogo več kot zgolj knjiga. Je tesna sopotnica slovenskega naroda že daleč pred osamosvojitvijo in državno suverenostjo. Ko je pred 1000 leti neznani pisar zapisal stavke naše pra-govorice v Brižinske spomenike ni mogel vedeti, da je začel pisati pismo, katerega vsebina bo povezovala narod iz veka v vek in iz roda v rod. Več pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Hudo! z mladimi in voditeljico Tadejo Bizilj.
Se še spomnite, kako smo si kot otroci pripovedovali stvari po telefončkih? In kako je novica, ki je romala od enega do drugega, na koncu postala čisto drugačna … Mladi novinarji iz Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke so v tem tednu raziskovali svet šolskih tračev. So ti vedno samo zlonamerni, neprijetni in škodljivi? Ali so lahko govorice tudi zabavne in pozitivne? O čem najpogosteje govorijo šolski trači in kako se odzvati, ko kakšnega slišite? O vsem te z mladimi in voditeljico Tadejo Bizilj.
Da je smeh pol zdravja, dobro vemo vsi. Raziskave so pokazale, da glasen smeh odlično vpliva na naše telo, poveča našo odpornost, sprosti endorfine, ki izboljšajo naše počutje in lahko celo zmanjšajo bolečino ter izboljša naše razpoloženje. Naslednjič, ko se boste pošteno in od srca nasmejali, torej ne pozabite, da ste veliko naredili tudi za svoje zdravje in srečo. Pravi čas za glasen smeh in dobro voljo tokrat v oddaji Hudo! z mladimi z Osnovne šole Grm iz Novega mesta in njihovimi sogovorniki ter voditeljico Tadejo Bizilj.
V Evropi smo bili letos priča ekstremnemu mrazu in močnim snežnim neurjem. Kako je torej možno, da se naš planet segreva? Znanstveniki že dolgo časa opozarjajo na podnebne spremembe, ki so posledica človekovega poseganja v naravo. Zdaj se zdi, da jih res ne moremo več ignorirati. Kaj pomeni ogljični odtis, kaj je to trajnosti razvoj in kako lahko vsak sam pomaga ohraniti naš planet? V soboto med deveto in deseto v oddaji Hudo!, s finalistkami letošnjega Eko kviza iz OŠ Dravlje in Slovensko fundacijo za trajnosti razvoj Umanotera.
Na Osnovni šoli Orehek Kranj že nekaj let organizirajo sobotne delavnice za nadarjene učence gorenjskih osnovnih šol z naslovom Festival naše prihodnosti. Na njih sodeluje preko 20 osnovnih šol in preko 350 učencev. Zanje pripravijo jezikovne, naravoslovne, družboslovne, tehnične, računalniške, socialne in druge delavnice. Vzdušje na letošnjem festivalu je preverila ekipa oddaje Hudo! – v terenskem studiu na šoli med mladimi udeleženci.
Neveljaven email naslov