Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
Mladi novinarji iz Šenčurja
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
“Mi se tako učimo, da učiteljica nekaj pove v angleščini, če kdo česa ne razume, jo vpraša. Potem pove v slovenščini in nam da liste, ki jiih rešujemo, navodila so pa v angleščini in slovenščini.”
Ne samo v šoli, s tujimi jeziki se danes osnovnošolci spoznavajo tudi na raznih mednarodnih taborih. Na OŠ Šenčur se izvaja projekt Education +, ki je del Erasmusa +, vodi pa ga učtieljica Vilma Nečimer.
Da so mednarodni projekti in tabori dobra ideja in odlična izkušnja, se strinjajo tudi mladi iz Šenčurja.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Kako pa o slovenščini razmišljajo šolarji s Tajske in iz Albanije?
“Najbolj smešna slovenska beseda je zame buča – ker me spominja na glavo.”
Še nekoga so v tem tednu mladi novinarji iz Šenčurja povabili pred mikrofon – Jožeta Gašperlina in Domna Gabrijela, fanta, ki sta se se tudi zaradi jezikov odločila za program mednarodne mature na srednji šoli.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
Mladi novinarji iz Šenčurja
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.
Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.
Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.
Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.
Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.
“Mi se tako učimo, da učiteljica nekaj pove v angleščini, če kdo česa ne razume, jo vpraša. Potem pove v slovenščini in nam da liste, ki jiih rešujemo, navodila so pa v angleščini in slovenščini.”
Ne samo v šoli, s tujimi jeziki se danes osnovnošolci spoznavajo tudi na raznih mednarodnih taborih. Na OŠ Šenčur se izvaja projekt Education +, ki je del Erasmusa +, vodi pa ga učtieljica Vilma Nečimer.
Da so mednarodni projekti in tabori dobra ideja in odlična izkušnja, se strinjajo tudi mladi iz Šenčurja.
Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Kako pa o slovenščini razmišljajo šolarji s Tajske in iz Albanije?
“Najbolj smešna slovenska beseda je zame buča – ker me spominja na glavo.”
Še nekoga so v tem tednu mladi novinarji iz Šenčurja povabili pred mikrofon – Jožeta Gašperlina in Domna Gabrijela, fanta, ki sta se se tudi zaradi jezikov odločila za program mednarodne mature na srednji šoli.
Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
Kakšna bo šola in kakšen pouk v njej čez 50, 100 let? Bomo sploh še hodili v šolo ali se bomo učili kar doma, prek računalnikov in pametnih telefonov? Nam bodo domače naloge še pregledovali učitelji ali bomo za to imeli robote? O vsem tem bodo razmišljali mladi novinarji z Vrhnike - ne zamudite jih v soboto nekaj minut čez 9h na prvem - tudi prek videostreaminga na http://4d.rtvslo.si/zivo/ra1.
V tokratni oddaji se bomo sprehodili po skrivnostnih poteh znanosti. Poskušali bomo navdušiti poslušalce za matematiko, fiziko, kemijo… in za kritično mišljenje. Vmes bomo naredili še kakšen zvočni eksperiment. Družbo nam bo delal navduševalec in vodja hiše eksperimentov dr. Miha Kos. Pripravlja Dejan Petek.
Prvo oddajo novega leta bomo posvetili najboljšim stvaritvam naših mladih voditeljev. Šlo bo za nekakšen ''best of'' preteklega leta, ki bo začinjen tudi z našimi ''kiksi'' v etru. Voditeljica Lea Ogrin.
V tokratni oddaji boste slišali glasbene želje, ki jih bomo sprejemali na Facebooku Program za mlade:https://www.facebook.com/programzamlade. Po Sloveniji se bomo sprehodili z mladimi dopisniki iz Griž, Moravč in Maribora. Pogovarjali se bomo o najljubših dogodkih v preteklem letu, veselih novicah, najljubših skladbah in stvareh, ki so nam najbolj ostale v spominu. Uro bomo preživeli skupaj ob dobri glasbi in veselih pogovorih. Pripravljata Lea Ogrin in Dejan Petek.
Prazniki so pred vrati - in hkrati tudi počitnice, ki se jih šolarji že zelo veselijo. Kakšno je decembrsko vzdušje v šolskih klopeh, so učitelji kaj bolj popustljivi? Kako je z okraševanjem v šoli in doma? Kaj pa peka piškotov in drugih dobrot? Mladi dopisniki, ki se bodo v studiu pridružili Tadeji Bizilj, bodo z vami delili zanimive nasvete za izdelavo praktičnih daril in povedali, kako oni doživljajo praznični december. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.
Številni glasbeni šovi in šovi talentov vsako leto po vsem svetu prinesejo nove zvezde. Nekatere svetijo le kratek čas, pri drugih je to začetek na poti do velike slave. Kakšna je ta pot, zakaj nekateri uspejo, drugi pa so le muhe enodnevnice in ali je slava odvisna od talenta, sreče ali trdega dela, bodo s svojimi sogovorniki v tokratni oddaji Radia Hudo! razmišljali mladi novinarji z Osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana.
O kulturni raznolikosti, ki nas zaznamuje, bo tekla beseda v tokratni oddaji Radia Hudo!, v kateri bodo imeli glavno besedo mladi novinarji z Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Zanimivi gosti pred mikrofonom, izvirna najstniška vprašanja, dobra glasba, nagradna vprašanja za mlade poslušalce - in ura bo spet minila kot za šalo. Bodite z nami to soboto med 9.05 in 10.00 na valovih 1. programa ali prek video streaminga na http://4d.rtvslo.si/zivo/ra1.Pripravljata Tadeja Bizilj in Dejan Petek.
Mladi vedno bolj in bolj uporabljajo sodobno tehnologijo, saj imajo skoraj vsi mobitele in tablice. Tako so vsakodnevno pod vplivom raznih informacij, ki jih prejemajo preko sošolcev, učiteljev, staršev in medijev. Kako sploh mladi dojemajo medije? Ali verjamejo vse kar slišijo, vidijo in preberejo? Zakaj določenim informacijam verjamejo? To so samo ena izmed mnogih vprašanj na katera bomo iskali odgovore v sobotni oddaji Hudo. Pripravlja Dejan Petek.
Vreme, vremenske razmere in vremenske ujme so glavna tema vsakodnevnih pogovorov zadnjih nekaj dni. Zato bodo mladi novinarji z Osnovne šole Naklo prav tej aktualni tematiki namenili glavno besedo v tokratni oddaji. Pred mikrofon bodo povabili meteorologa, preverili, koliko dela so imeli člani civilne zaščite pri poplavah in obiskali gasilce ter iz prve roke izvedeli, kako naporno je njihovo delo.
Škofjeloški pasijon je najstarejše slovensko ohranjeno dramsko besedilo, tesno povezano s Škofjo Loko. Priprave na pasijon že potekajo, zato bodo mladi novinarji pokukali na vajo, na kateri nastaja predstava, hkrati pa raziskovali še kulturno dediščino mesta in skočili v svet slovenske književnosti. Pripravljajo in vodijo Tadeja Bizilj, Dejan Petek in mladi novinarji z OŠ Ivana Groharja Škofja Loka. Oddajo lahko spremljate tudi v sliki na: http://4d.rtvslo.si/zivo/ra1.
Ste vedeli, da znajo golobi šteti do 7, medtem ko znajo šimpanzi menda le do pet? Menda so golobi že v pradavnini živeli z ljudmi v jamah in so jih častile mnoge stare kulture. Kaj je tako posebnega na teh pticah pa v oddaji Hudo, kjer bomo predstavili golobe pismonoše. Se slišimo v soboto med deveto in deseto.
V naših oddajah Radia Hudo! smo v preteklih treh letih slišali že veliko mladih nadebudnih novinarjev in voditeljev. Nekateri od njih so skozi novinarske delavnice odkrili, da jim je to delo pisano na kožo. Zato smo jih v Programu za mlade povabili k ponovnemu sodelovanju. V oddaje Hudo! se bodo oglašali z zanimivimi novicami iz svojega kraja in pripravili prispevke na aktualne teme. To soboto se bomo s pomočjo osnovnošolskih dopisnikov preselili na Prevalje, v Bohinjsko Bistrico, Bogojino, Lovrenc na Pohorju pa v Radovljico, Zagorje ob Savi, Maribor in še kam. Ne zamudite!. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.
Na prvi počitniški dan bodo radijski studio zapolnili mladi novinarji z Osnovne šole Griže. In to s prav zanimivo temo - preverjali bodo, ali stereotipi o Slovencih res držijo. Si res vsak od nas želi svojo hiško z dovolj visoko ograjo in dobrim avtom, smo res zapečkarski in hlapčevski, a hkrati pošteni, varčni in delovni? Bomo slišali, kaj so ugotovili. Kljub počitnicam se torej splača zgodaj vstati :)! Pripravljajo in vodijo Tadeja Bizilj, Dejan Petek in osnovnošolci z Griž.
Mesec oktober je tu in s tem tudi začetek nove sezone novinarskih delavnic Radia Hudo!. Led bodo tokrat prebili mladi z OŠ Koroški Jeklarji z Raven na Koroškem. V oddaji bodo razmišljali o tem, kako mladi gledajo na svet drog. Teh je namreč vse več - in ravno mladostniki so tisti, ki jih sicer preizkušajo bolj iz radovednosti, sčasoma pa se jim ne morejo več izognit, saj postanejo odvisni. Pripravljata in vodita Tadeja Bizilj in Dejan Petek ter mladi novinarji z OŠ Koroški jeklarji.
Letošnji teden otroka je posvečen dejavnostim, ki jih otroci svobodno izberejo in v njih z veseljem sodelujejo. Glasbo so si za svoj hobi in način izražanja izbrale sestre Klara, Laura in Tita, ki prihajajo iz Trbovelj ter skupaj z dedkom in družinskim prijateljem Markom ustvarjajo, pojejo ter igrajo v punk-rock skupini KLT by Whiteman feat. GF. Kaj jim pomeni glasba, kako je po odru razgrajati skupaj z dedkom in kako okolje, v katerem odraščajo, vpliva na njihovo kreativnost, boste izvedeli v tokratni oddaji Hudo! Govorili bomo še o afriških otrocih, ki od jutra do večera delajo na plantažah kakava, in tako možnosti, da bi si izbrali hobi in v njem uživali, nimajo.Oddajo pripravlja in vodi Andreja Gradišar.
Uf, bo pestro spet v oddaji Hudo! Pogovarjali se bomo z mladimi igralci in lutkarji, te dni potekajo Dnevi evropske kulturne dediščine in ustavili smo se v Slovenski Bistrici, kjer so mladi iz turističnega društva predstavili legendo o dveh graščakih in razkrili recepte za odlične namaze njihovih babic, izvedeli boste tudi kaj je za zajtrk jedel pisatelj Anton Ingolič. 4. oktober je dan živali in posvetili ga bomo kačjim pastirjem in njihovemu življenjskemu habitatu. Oddajo vodi Lea Ogrin.
Nova sezona novinarskih delavnic Radia Hudo! je pred vrati. Na katere konce in kraje bo v letošnjem šolskem letu odvijugala ekipa Programa za mlade? Za kakšno nagrado se bodo borili mladi novinarji – in kakšne bodo njihove naloge? Preverili bomo, po čem so si delavnice najbolj zapomnili pretekli udeleženci – in zraven izvedeli še, kako se delo mladega radijskega novinarja razlikuje od dela mladega televizijskega novinarja – z nami v studiu bodo namreč tudi navihani Firbcologi in in ustvarjalci Infrodroma. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Neveljaven email naslov