Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane.
Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski Teden pisanja z roko, ki ga prireja Društvo Radi pišemo z roko. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci.
V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce ter mentorica Uršula Bernik. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli.
Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko Marijana Jazbec, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.
Kako in zakaj je pomembno, da v digitalnem svetu še naprej pišemo z roko, in kaj so mladi počeli na Tednu pisanja z roko 2022
Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane.
Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski Teden pisanja z roko, ki ga prireja Društvo Radi pišemo z roko. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci.
V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce ter mentorica Uršula Bernik. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli.
Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko Marijana Jazbec, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane.
Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski Teden pisanja z roko, ki ga prireja Društvo Radi pišemo z roko. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci.
V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce ter mentorica Uršula Bernik. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli.
Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko Marijana Jazbec, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.
Kako in zakaj je pomembno, da v digitalnem svetu še naprej pišemo z roko, in kaj so mladi počeli na Tednu pisanja z roko 2022
Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane.
Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski Teden pisanja z roko, ki ga prireja Društvo Radi pišemo z roko. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci.
V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce ter mentorica Uršula Bernik. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli.
Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko Marijana Jazbec, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.
V današnji oddaji Hudo! boste spoznali vaše vrstnike iz Hrvaške, Srbije, Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Kanade in Združenih držav Amerike, ki so v teh dneh na počitnicah v Sloveniji. Obiskali smo že 20. tabor slovenskih otrok po svetu in se 37 otrokom v Domu Planinka na Slivniškem Pohorju pridružili na delavnicah slovenskega jezika in odkrivanju lepot Slovenije.
V tokratni oddaji Hudo! se bomo hladili v bazenu, preverili, kakšne so naloge reševalca iz vode in kako se pravilno spuščamo po toboganih. Vmes bomo zaplavali še v morju, poskrbeli za to, da bomo na soncu ustrezno zaščiteni in za konec dobili še koristen knjižni nasvet za poletno branje v prijetni senci.
V teh dneh blizu Blejskega jezera tabori več kot 600 gorenjskih tabornikov z nekaj gosti iz tujine. Gre za velik dogodek za mladino in otroke, ki ga organizira ekipa prostovoljcev s taborniškimi ruticami okrog vratu. Program je pester, raznolik in slikovit, poudarek pa na zabavi, športu, taborniškem načinu življenja in seveda življenju z naravo, v naravi.
Sonce nikoli ne miruje, tako kot ne miruje Program za mlade Radia Slovenija. V soboto bomo natančneje spoznali nam najbližjo zvezdo. Prisluhnite astrofizičarki, ki vam bo razložila iz česa je sonce, zakaj je tako vroče in kaj se bo zgodilo, ko bo sonce ugasnilo. Brez sonca na Zemlji ne bi bilo življenja, to so vedeli tudi naši predniki. V oddaji vam bo etnologinja razložila kako so včasih častili sonce na Slovenskem. Ne zamudite oddaje Hudo, v soboto, malo po deveti.
Med poletjem bomo v naših oddajah Hudo! počitnikarje obiskovali na počitniških taborih, kopališčih, na delavnicah in letovanjih. V tokratni oddaji bomo vijugali med nebom in zemljo. Spoznali bomo mlade letalce in letalke, izvedeli vse o jadralnem in motornem letenju ter pregnali strah pred višino. V drugem delu oddaje pa bomo v rokah vihteli palico za golf – se naučili pravilnih udarcev in z malo sreče zadeli tudi »hole in one«. Za mlade poslušalce pripravljamo tudi lepe nagrade – z malo znanja in dobrim poslušanjem se bodo tudi sami lahko podali na letališče ali golfišče. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.
Ples ima nešteto pozitivnih učinkov na naše telo in na videnje sebe ter sveta okoli nas. Obiskali smo mlade plesalce in prizane koreografe na Poletni plesni šoli v Ljubljani.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Ker je to soboto ravno svetovni dan žongliranja in prikladno se je ravno ta teden v Ljubljani pričel festival Klovnbuf, bomo v tokratni oddaji pogledali v cirkus in cirkuško umetnost. Kdo so klovni in ostali zabavljači, ki že več kot 200 let navdušujejo množice po celem svetu? Zakaj je ta umetnost aktualna še danes in zakaj bi se prav vsi morali naučiti žonglirati, boste izvedeli v oddaji Hudo!, med deveto in deseto dopoldne.
Ali veste, kaj storiti ob tako vsakodnevnih stvareh, kot je naprimer ureznina, tujek v očesu, čebelji pik? Če padete s kolesom in vam krvavi koleno, veste katera preveza je najboljša? Ali znamo sami oskrbeti posledice padcev, nerodnosti pri gospodinjskih opravilih ali dogodka med sprehodom ali moramo takoj v ambulanto ali celo po nujno medicinsko pomoč? Z nekaj znanja o prvi pomoči bomo za lahkoto odgovorili na vsa ta in še mnoga druga vprašanja. Ker je poletje čas igranja zunaj, kjer se hitro zgodi nesreča, vam bodo v tokratni oddaji predstavile osnove prve pomoči zmagovalke državnega preverjanja usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči iz OŠ Boštanj iz Sevnice.
Kakšen je recept za uspeh v glasbenem svetu? Kako prepoznavni so slovenski glasbeniki v tujini? Bi morali peti v slovenskem ali angleškem jeziku? Ali mladi sploh še poznajo glasbo, ki so jo na gramofonih in kasetnikih poslušali njihovi starši, babice in dedki? In ali je dober glas dovolj, da postaneš uspešen pevec? O vsem tem bo tekel pogovor v tokratni oddaji z mladimi in tokratnimi posebnimi gosti – glasbeno skupino Siddharta. Oddaja vodi Tadeja Bizilj.
V tokratni oddaji STE lahko vsi mladi poslušalci izvedeli, kje lahko na enem mestu pridobite nova znanja in izkušnje, nove prijatelje, uspeh in zadovoljstvo ter priznanje z mednarodno veljavo. Spoznali ste program MEPI, ki mlade spodbuja k aktivni udeležbi na različnih izvenšolskih, neformalnih dejavnostih. Zajema štiri področja: odprave, prostovoljno delo, osvajanje veščin ter športne in druge aktivnosti. O tem, kaj je vključenost v program v letošnjem šolskem letu prinesla njih, so povedali osnovnošolci z OŠ Jurija Vege Moravče.
Leto 2016 je bilo razglašeno za mednarodno leto stročnic. In kaj je tako posebnega na stročnicah, da si zaslužijo svoje leto? Zakaj jim nekateri pravijo hrana prihodnosti? Zakaj kmeti kosijo fižol in zakaj dobre vrtnarke lupin fižolovih strokov nikoli ne vržejo stran? Odgovore bomo iskali z nagrajenkama natečaja Zeleno pero. Povedali vam bomo tudi kako preprečiti vetrove, ki jih lahko povzroča uživanje stročnic. Se slišimo v soboto, malo po deveti.
V oddaji Hudo smo predstavili sistem, ki bo omogočal načrtnejšo in dostopnejšo kakovostno kulturno-umetnostno vzgojo (KUV) v vzgoji in izobraževanju ter širši družbi. V mrežo so poleg koordinatorjev KUV v kulturnih ustanovah vključeni tudi številni vzgojno-izobraževalni zavodi po Sloveniji, saj so prepoznali možnosti partnerskega povezovanja in imenovali koordinatorje KUV (enega ali več, odvisno od velikosti in organizacije posameznega zavoda). Imenovane koordinatorje KUV v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah in lokalnih skupnostih redno mesečno obveščajo o aktualnih dogodkih – od ponudbe za otroke in mladino do ponudbe različnih oblik dodatnega strokovnega usposabljanja. Prav poseben poudarek dajejo obveščanju o kulturnih vsebinah, ki so za strokovne delavce in/ali otroke in mlade dostopne brezplačno.
Snemanje s kamerami, tablicami in mobilnimi telefoni je danes že nekaj povsem vsakdanjega. Kako narediti dober posnetek? Na kaj vse moramo biti pozorni? Kakšno je delo režiserja? In kaj vse zajema snemanje filma? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z mladimi filmarji z Osnovne šole Poljane iz Ljubljane in gostom, režiserjem Mitjo Okornom. Oddajo je vodila Tadeja Bizilj.
Pred kratkim se je v Ljubljani odvil plesni vikend mladih na temo vode. Mladi plesalci iz cele Slovenije so pred strokovno žirijo uprizorili plesne miniature, ki jih je navdihnila voda. Ne veste kaj je plesna miniatura? Prisluhnite nam v soboto, malo po deveti, ko se nam bodo v studiu Prvega programa pridružili mladi umetniki, plesalci sodobnega plesa. Zaplešite z nami, v oddaji Hudo…
Če bi vedel, kaj me na poti čaka, se nanjo sploh ne bi odpravil, danes po vrhunskem podvigu pravi 19 letni Tomaž Humar, ki je po 210 dneh na kolesu in dnevno prevoženimi 140 kilometri, postal najmlajši človek, ki je s kolesom obkrožil svet. O dogodkih s poti, osredotočenosti in iskanju višjega smisla samega sebe, smo z njim govorili v oddaji Hudo.
V mesecu aprilu večkrat pomislimo na našo Zemljo in na to, kako bi jo lahko tudi sami naredili lepšo, čistejšo in prijaznejšo. Na vse to so morale misliti tudi mlade ekoface, učenci 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol, ki so se pomerili v EKOKVIZU. Zmagovalni ekipi sta v studiu razmišljali o letošnjih eko temah – hrani, biotski raznovrstnosti in odpadkih.
Že od nekdaj so stara ljudstva gledala v nočno nebo. Na nebu so prepoznali podobe živali in mitološke junake. Poleg poimenovanj za zvezde in planete pa so si z legendami razlagali tudi njihov nastanek. Kakšna je legenda o nastanku vesolja, kaj vse je v naši galaksiji, kaj mladi vedo o velikem poku in črni luknji – o vsem tem v tokratni oddaji, v kateri bodo so imeli glavno besedo mladi novinarji z Osnovne šole Prežihovega Voranca iz Ljubljane. Pripravlja Tadeja Bizilj.
V četrtek, 17. marca 2016, ob 17. uri so v Plečnikovi hiši odprli razstavo Mesto v malem. Gre za našo najbolj “kul” razstavo, saj je niso pripravili muzejski kustosi, kot je to običajno, ampak 10 do 12 let stari učenci Osnovne šole Valentina Vodnika, ki v letošnjem letu sodelujejo v projektu Muzej v malem. Projekt Muzej v malem je kulturno-vzgojni participativni projekt Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki sta ga zasnovala kustosa pedagoga Nika Damjanovič in mag. Borut Rovšnik. Projekt, ki vsako leto v muzej povabi skupino osnovnošolcev ene izmed ljubljanskih osnovnih šol, letos poteka že tretjič zapored. Njegov glavni cilj je, da udeleženci pridobijo nova znanja, prepoznajo vrednost naše kulturne dediščine ter stkejo trdne in dolgotrajne vezi z muzejem kot inštitucijo. Na rednih srečanjih, ki potekajo celo šolsko leto, otroci spoznavajo organizacijo, muzejske poklice, delovanje ter poslanstvo muzeja ne samo v teoriji, ampak in predvsem v praksi. Rezultat teh srečanj je razstava, ki jo učenci s pomočjo mentorjev zasnujejo, postavijo, predstavijo novinarjem in javnosti ter po njej tudi sami vodijo. Pretekli razstavi o koliščarjih in Emoncih sta poželi veliko zanimanja javnosti in medijev. V letošnjem šolskem letu so se v prenovljeni Plečnikovi hiši kot mladi muzealci preizkusili 10 do 12 let stari učenci OŠ Valentina Vodnika. Življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika je bila namreč tema letošnjega raziskovanja in ustvarjanja udeležencev projekta.
Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo sta v letošnjem šolskem letu razpisala že 30. festival Turizmu pomaga lastna glava, tokrat na temo zelenega turizma. Slovenija je dežela s čudovito neokrnjeno naravo, naravne danosti pa predstavljajo predpogoj za razvoj zelenega, odgovornega turizma. S približno 65 % gozdnih površin je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, več kot 22.000 živalskih in rastlinskih vrst Slovenijo uvršča med naravno najbogatejše v Evropi, pragozd pa se v naši državi nahaja samo 60 kilometrov od glavnega mesta Ljubljane. Učenci turističnih podmladkov in krožkov so s pomočjo mentorjev in učiteljev, predstavnikov turističnih društev in zvez ter z drugimi sodelavci napisali projektne naloge, ki jih bodo predstavili v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov