Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
Prostovoljka in vodja projekta Botrstvo, zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
V dobrih šestih desetletjih prostovoljstva Anite Ogulin so se zvrstile številne zgodbe, od tega, da je kot otrok pomagala svojim staršem skozi svet videčih, do humanitarke, ki odpira oči družbi in ki je pomagala in pomaga več deset tisoč otrokom, da so lahko uzrli svojo vrednost in boljšo prihodnost.
''Človek zase potrebuje zelo malo, zelo pa je srečen, če lahko komu pomaga!'' - Anita Ogulin
Z izjemno tenkočutnostjo, iskrenim zanimanjem, potrpljenjem in srčnostjo otrokom pomaga premagovati stiske, dileme, z varno roko jih pelje tudi skozi osebne tragedije, izgube in stranpoti. Je človek terena, prav vsak teden odhaja v najbolj oddaljene kraje države in najbolj odmaknjene kote te družbe, med najbolj spregledane, najbolj neslišane. Tam je, ko je najbolj boleče, ko se stiske zdijo povsem brezupne, ko otroci izgubljajo starše, dom, varnost, vse, kar so poznali. Zna videti onkraj uradnih dokumentov in birokratskih odločb, spisanih v hermetičnih pisarnah, a se tudi v njih boriti za tiste, ki ne znajo ali ne zmorejo več. "Delamo to, kar bi morala država. In še naprej bomo. Verjamem, da bo prišel trenutek, ko bodo tudi na državni ravni spoznali, da ni prihodnosti brez otrok, brez mladine in brez razumevanja, kaj potrebujemo vsi državljani."
Delo na terenu, z otroki, starši in starimi starši je najpomembnejši pokazatelj za to, kaj se dogaja v družbi in kako vse to vpliva na otroke. Z njimi v mislih se je borila za postavitev prve hiše zavetja za tiste najmlajše, ki zaradi ogroženosti doma ne smejo preživeti niti dneva več, zanje je izborila ustanovitev otroškega parlamenta in otrokom dala prostor za njihov glas, zanje iz leta v leto na vse načine pridobiva sredstva za letovanja, zimovanja, za psihosocialno in učno pomoč, za dijaški sklad ali za razvoj talentov. In z njimi v mislih se nenehno, čeprav sizifovsko, bori za sistemske spremembe.
"Pomembno je, da pristopimo k vsakemu otroku in da ima vsak nekoga, ki verjame vanj, ki mu pomaga, ki ga podpira. Ne gre samo za finančno podporo, ampak tudi za to, da če v nekoga verjameš, se njegova vera vase uresniči," svojo prostovoljsko filozofijo opiše Anita Ogulin. Prostovoljka je že več kot pol stoletja. Zaradi nje in organizacije, ki jo vodi, več tisoč otrok in njihovih družin ni lačnih, imajo streho nad glavo, plačane zneske na položnicah, oblačila, obutev in šolske potrebščine, v teh covidnih časih so jim zagotovili tudi računalnike ter povezavo s šolo in svetom. Zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov, prvič stopili na smuči ali videli morje, s podporo dijaškega sklada nadaljevali šolanje do želene izobrazbe, se morda prvič čutili vredne, ljubljene in sprejete.
Anita Ogulin tudi med epidemijo opozarja na otrokove pravice, ki so bile še posebej med zaprtjem šol okrnjene: “Za otroke je bila šola tudi prostor umika, kamor so se zatekli pred vsem hudim, kar se je dogajalo doma, pred nespodbudnim okoljem, nekateri tudi pred nasiljem. Šola je za nemalo otrok edini vir kakovostnih in toplih obrokov.”
V desetletjih neutrudnega dela za druge, katerih razsežnosti povprečnemu opazovalcu sploh ne morejo biti dojemljiva, se je seveda »naužila« tudi marsičesa, kar v naši družbi čaka vsakogar, ki izstopi iz povprečja. Obilice očitkov, podtikanj, osebnega šikaniranja, laži, pljuvanja, predvsem v brezmejnih poljanah spletne anonimnosti. Toda njeno humanitarno delo, ki ga skupaj s sodelavci opravlja pri ZPM Moste - Polje, nima madežev, kar poleg dela nadzornih svetov dokazuje tudi neodvisna revizija zunanje revizorske hiše. In seveda zaupanje tistih, ki so omogočili, da je samo v programu Botrstvo v desetih letih pomoč dobilo več kot 11.000 otrok in v katerem so botri, predvsem pa številni donatorji darovali več kot 24 milijonov evrov.
“Moja misija na tem svetu je pomagati drugim, moje življenje pa vredno le, če zaradi mene drugi živijo lažje in bolje,” argumentira takrat, ko tudi najvztrajnejši sopotniki in sodelavci, ki jim pomaga strokovno in človeško rasti, ob njej omagujejo. Če se bo nekoč odločila, da bo vendarle napočil čas zanjo, za branje in pisanje knjig, za morje in vsaj nekaj umirjenosti, bo nemogoče najti naslednika, ki bi zmogel biti in v humanitarnost podariti vse to, kar je vanjo vtkala Anita Ogulin. Ki je za vse, kar je naredila za najšibkejše, in za zgled, ki ga daje tudi najmočnejšim, v letu, ko je Botrstvo praznovalo desetletje obstoja, postala tudi ime leta na Valu 202.
894 epizod
Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
Prostovoljka in vodja projekta Botrstvo, zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
V dobrih šestih desetletjih prostovoljstva Anite Ogulin so se zvrstile številne zgodbe, od tega, da je kot otrok pomagala svojim staršem skozi svet videčih, do humanitarke, ki odpira oči družbi in ki je pomagala in pomaga več deset tisoč otrokom, da so lahko uzrli svojo vrednost in boljšo prihodnost.
''Človek zase potrebuje zelo malo, zelo pa je srečen, če lahko komu pomaga!'' - Anita Ogulin
Z izjemno tenkočutnostjo, iskrenim zanimanjem, potrpljenjem in srčnostjo otrokom pomaga premagovati stiske, dileme, z varno roko jih pelje tudi skozi osebne tragedije, izgube in stranpoti. Je človek terena, prav vsak teden odhaja v najbolj oddaljene kraje države in najbolj odmaknjene kote te družbe, med najbolj spregledane, najbolj neslišane. Tam je, ko je najbolj boleče, ko se stiske zdijo povsem brezupne, ko otroci izgubljajo starše, dom, varnost, vse, kar so poznali. Zna videti onkraj uradnih dokumentov in birokratskih odločb, spisanih v hermetičnih pisarnah, a se tudi v njih boriti za tiste, ki ne znajo ali ne zmorejo več. "Delamo to, kar bi morala država. In še naprej bomo. Verjamem, da bo prišel trenutek, ko bodo tudi na državni ravni spoznali, da ni prihodnosti brez otrok, brez mladine in brez razumevanja, kaj potrebujemo vsi državljani."
Delo na terenu, z otroki, starši in starimi starši je najpomembnejši pokazatelj za to, kaj se dogaja v družbi in kako vse to vpliva na otroke. Z njimi v mislih se je borila za postavitev prve hiše zavetja za tiste najmlajše, ki zaradi ogroženosti doma ne smejo preživeti niti dneva več, zanje je izborila ustanovitev otroškega parlamenta in otrokom dala prostor za njihov glas, zanje iz leta v leto na vse načine pridobiva sredstva za letovanja, zimovanja, za psihosocialno in učno pomoč, za dijaški sklad ali za razvoj talentov. In z njimi v mislih se nenehno, čeprav sizifovsko, bori za sistemske spremembe.
"Pomembno je, da pristopimo k vsakemu otroku in da ima vsak nekoga, ki verjame vanj, ki mu pomaga, ki ga podpira. Ne gre samo za finančno podporo, ampak tudi za to, da če v nekoga verjameš, se njegova vera vase uresniči," svojo prostovoljsko filozofijo opiše Anita Ogulin. Prostovoljka je že več kot pol stoletja. Zaradi nje in organizacije, ki jo vodi, več tisoč otrok in njihovih družin ni lačnih, imajo streho nad glavo, plačane zneske na položnicah, oblačila, obutev in šolske potrebščine, v teh covidnih časih so jim zagotovili tudi računalnike ter povezavo s šolo in svetom. Zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov, prvič stopili na smuči ali videli morje, s podporo dijaškega sklada nadaljevali šolanje do želene izobrazbe, se morda prvič čutili vredne, ljubljene in sprejete.
Anita Ogulin tudi med epidemijo opozarja na otrokove pravice, ki so bile še posebej med zaprtjem šol okrnjene: “Za otroke je bila šola tudi prostor umika, kamor so se zatekli pred vsem hudim, kar se je dogajalo doma, pred nespodbudnim okoljem, nekateri tudi pred nasiljem. Šola je za nemalo otrok edini vir kakovostnih in toplih obrokov.”
V desetletjih neutrudnega dela za druge, katerih razsežnosti povprečnemu opazovalcu sploh ne morejo biti dojemljiva, se je seveda »naužila« tudi marsičesa, kar v naši družbi čaka vsakogar, ki izstopi iz povprečja. Obilice očitkov, podtikanj, osebnega šikaniranja, laži, pljuvanja, predvsem v brezmejnih poljanah spletne anonimnosti. Toda njeno humanitarno delo, ki ga skupaj s sodelavci opravlja pri ZPM Moste - Polje, nima madežev, kar poleg dela nadzornih svetov dokazuje tudi neodvisna revizija zunanje revizorske hiše. In seveda zaupanje tistih, ki so omogočili, da je samo v programu Botrstvo v desetih letih pomoč dobilo več kot 11.000 otrok in v katerem so botri, predvsem pa številni donatorji darovali več kot 24 milijonov evrov.
“Moja misija na tem svetu je pomagati drugim, moje življenje pa vredno le, če zaradi mene drugi živijo lažje in bolje,” argumentira takrat, ko tudi najvztrajnejši sopotniki in sodelavci, ki jim pomaga strokovno in človeško rasti, ob njej omagujejo. Če se bo nekoč odločila, da bo vendarle napočil čas zanjo, za branje in pisanje knjig, za morje in vsaj nekaj umirjenosti, bo nemogoče najti naslednika, ki bi zmogel biti in v humanitarnost podariti vse to, kar je vanjo vtkala Anita Ogulin. Ki je za vse, kar je naredila za najšibkejše, in za zgled, ki ga daje tudi najmočnejšim, v letu, ko je Botrstvo praznovalo desetletje obstoja, postala tudi ime leta na Valu 202.
Neveljaven email naslov