Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni intervjuvanec bo prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki prek razpisov financira različne raziskovalne projekte in programe. Po stroki profesor računalništva in informatike je do imenovanja na to funkcijo predaval na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Med letoma 2001 in 2004 je bil državni sekretar na Ministrstvu za informacijsko družbo, od 2008 do 2011 pa državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Funkcijo direktorja javne agencije za raziskovalno dejavnost pa je prevzel v nehvaležnem času, ko je država tudi znanosti odmerjala vedno manj denarja, kar je pomenilo veliko negotovosti, predvsem pa izzvalo precej nezadovoljstva v raziskovalni sferi. Finančna krivulja se je zdaj nekoliko obrnila. A Györkös razmišlja, da ostaja vprašanje, kakšne posledice bo pustilo pomanjkanje na področju, ki spodbuja znanje, inovativnost in razvoj. V Intervjuju bo pojasnil, kakšne spremembe so vnesli v velikokrat kritizirani pravilnik, po katerem vrednotijo znanstveno odličnost, ter ocenil, kje je in kam gre slovenska znanost. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
Tokratni intervjuvanec bo prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki prek razpisov financira različne raziskovalne projekte in programe. Po stroki profesor računalništva in informatike je do imenovanja na to funkcijo predaval na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Med letoma 2001 in 2004 je bil državni sekretar na Ministrstvu za informacijsko družbo, od 2008 do 2011 pa državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Funkcijo direktorja javne agencije za raziskovalno dejavnost pa je prevzel v nehvaležnem času, ko je država tudi znanosti odmerjala vedno manj denarja, kar je pomenilo veliko negotovosti, predvsem pa izzvalo precej nezadovoljstva v raziskovalni sferi. Finančna krivulja se je zdaj nekoliko obrnila. A Györkös razmišlja, da ostaja vprašanje, kakšne posledice bo pustilo pomanjkanje na področju, ki spodbuja znanje, inovativnost in razvoj. V Intervjuju bo pojasnil, kakšne spremembe so vnesli v velikokrat kritizirani pravilnik, po katerem vrednotijo znanstveno odličnost, ter ocenil, kje je in kam gre slovenska znanost. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov