Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Množičnih prihodov beguncev pri nas vse od zaprtja balkanske migracijske poti ne beležimo več. A begunska tematika ostaja še naprej aktualna. Prebežniki k nam še vedno prihajajo, vendar v precej manjšem številu in bolj organizirano. Naša država se je namreč zavezala, da bo v okviru evropskega premestitvenega načrta v tem in prihodnjem letu sprejela 567 prosilcev za azil. A premestitve potekajo počasi, saj je Slovenija od maja do danes skupno sprejela le 75 beguncev, ki bodo pri nas zaprosili za mednarodno zaščito. Gre za državljane Sirije, Iraka in Eritreje. Po pridobitvi begunskega statusa jih tu čakajo številni izzivi – od učenja jezika do vključevanja v našo družbo. O reševanju begunske krize in izzivih integracije beguncev bomo govorili s Francijem Zlatarjem.
Franci Zlatar je vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji. S področjem migracij se ukvarja že od leta 2001. Kot sociolog in magister antropologije vsakdanjega življenja svoje strokovno delo posveča zagovarjanju pravic migrantov, temam enakosti in vključevanja marginaliziranih skupin. Vodi delo enote, ki pomaga marginaliziranim skupinam migrantov, kot so prosilci za azil, begunci, otroci brez spremstva, nedokumentirani migranti in delavci migranti. Nudi jim svetovanje, informiranje, psihosocialno pomoč in pomoč pri integraciji.
Množičnih prihodov beguncev pri nas vse od zaprtja balkanske migracijske poti ne beležimo več. A begunska tematika ostaja še naprej aktualna. Prebežniki k nam še vedno prihajajo, vendar v precej manjšem številu in bolj organizirano. Naša država se je namreč zavezala, da bo v okviru evropskega premestitvenega načrta v tem in prihodnjem letu sprejela 567 prosilcev za azil. A premestitve potekajo počasi, saj je Slovenija od maja do danes skupno sprejela le 75 beguncev, ki bodo pri nas zaprosili za mednarodno zaščito. Gre za državljane Sirije, Iraka in Eritreje. Po pridobitvi begunskega statusa jih tu čakajo številni izzivi – od učenja jezika do vključevanja v našo družbo. O reševanju begunske krize in izzivih integracije beguncev bomo govorili s Francijem Zlatarjem.
Franci Zlatar je vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji. S področjem migracij se ukvarja že od leta 2001. Kot sociolog in magister antropologije vsakdanjega življenja svoje strokovno delo posveča zagovarjanju pravic migrantov, temam enakosti in vključevanja marginaliziranih skupin. Vodi delo enote, ki pomaga marginaliziranim skupinam migrantov, kot so prosilci za azil, begunci, otroci brez spremstva, nedokumentirani migranti in delavci migranti. Nudi jim svetovanje, informiranje, psihosocialno pomoč in pomoč pri integraciji.
Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov