Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tednu, ko bomo obeležili svetovni dan muzejev, smo se v oddaji Intervju spraševali o tem kakšna je današnja družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije. O tem na kakšen način se muzej prilagaja zahtevam sodobnega časa in na kakšen način reflektira aktualna družbena vprašanja, smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja.
Sodobni muzej je svobodno ozemlje; prostor, kjer se lahko predstavljajo različne družbeno angažirane vsebine.
Mednarodni muzejski dan 2018 se letos posveča temi Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci. Pospešena urbanizacija sveta, razvoj novih medijev ter revolucija vizualnega in virtualnega sveta so pripeljali do neizogibnih sprememb tudi v načinu delovanja muzejev. Direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tanja Roženbergar, ki na področju muzejev deluje že tretje desetletje, pravi, da so muzeji družbeno pogojene institucije in so zaradi tega izredno pomembni pri razumevanju in sooblikovanju urbaniziranega sveta.
Nove tehnologije so vplivale na različne faze muzejskega dela. Tako pri sami dokumentaciji, doseganju občinstva, pa tudi pri sami razstavni govorici. V tem obdobju je tudi več kritičnih samorefleksij na muzejsko delo. Stroka se sprašuje o določenih kritičnih vprašanjih, pretresa pravilnost, umestnost muzejskega dela, na novo razumeva zbiralne kriterije.
Kot še poudarja dr. Tanja Roženbergar je uporaba novih tehnologij nepogrešljiva tako pri dokumentiranju gradiva, kot pri komuniciranju z različnimi muzejskimi publikami in pri realizaciji samih razstav. Pripomorejo predvsem k uresničevanju sodobnega cilja, da naj bi razstava danes pomenila izkušnjo in doživetje in ne zgolj orisa oziroma predstavitve določene vsebine. Pomembno pa je tudi razumevanje dejstva, da je dediščina 21. stoletja predvsem nematerialna in da muzeji danes niso več predmetno orientirani.
Tukaj se odpirajo izjemni diskurzi o tem kaj od tega in na kakšen način naj muzeji hranijo, ko pa je vse nekje “v oblaku”. Dediščina se danes razumeva in predstavlja veliko širše, tudi v vsej svoji nematerialni, neotipljivi obliki.
Glede na to, da je izkušnja sodobnega človeka nematerialna, je to eden izmed velikih izzivov muzejev 21. stoletja, še pojasnjuje direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, dr. Tanja Roženbergar in dodaja, da naj bi bil sodobni muzej tudi neko svobodno ozemlje; prostor, kjer se lahko predstavljajo različne družbeno angažirane vsebine.
V tednu, ko bomo obeležili svetovni dan muzejev, smo se v oddaji Intervju spraševali o tem kakšna je današnja družbena vloga institucij kot so muzeji in galerije. O tem na kakšen način se muzej prilagaja zahtevam sodobnega časa in na kakšen način reflektira aktualna družbena vprašanja, smo se pogovarjali z dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja.
Sodobni muzej je svobodno ozemlje; prostor, kjer se lahko predstavljajo različne družbeno angažirane vsebine.
Mednarodni muzejski dan 2018 se letos posveča temi Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci. Pospešena urbanizacija sveta, razvoj novih medijev ter revolucija vizualnega in virtualnega sveta so pripeljali do neizogibnih sprememb tudi v načinu delovanja muzejev. Direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tanja Roženbergar, ki na področju muzejev deluje že tretje desetletje, pravi, da so muzeji družbeno pogojene institucije in so zaradi tega izredno pomembni pri razumevanju in sooblikovanju urbaniziranega sveta.
Nove tehnologije so vplivale na različne faze muzejskega dela. Tako pri sami dokumentaciji, doseganju občinstva, pa tudi pri sami razstavni govorici. V tem obdobju je tudi več kritičnih samorefleksij na muzejsko delo. Stroka se sprašuje o določenih kritičnih vprašanjih, pretresa pravilnost, umestnost muzejskega dela, na novo razumeva zbiralne kriterije.
Kot še poudarja dr. Tanja Roženbergar je uporaba novih tehnologij nepogrešljiva tako pri dokumentiranju gradiva, kot pri komuniciranju z različnimi muzejskimi publikami in pri realizaciji samih razstav. Pripomorejo predvsem k uresničevanju sodobnega cilja, da naj bi razstava danes pomenila izkušnjo in doživetje in ne zgolj orisa oziroma predstavitve določene vsebine. Pomembno pa je tudi razumevanje dejstva, da je dediščina 21. stoletja predvsem nematerialna in da muzeji danes niso več predmetno orientirani.
Tukaj se odpirajo izjemni diskurzi o tem kaj od tega in na kakšen način naj muzeji hranijo, ko pa je vse nekje “v oblaku”. Dediščina se danes razumeva in predstavlja veliko širše, tudi v vsej svoji nematerialni, neotipljivi obliki.
Glede na to, da je izkušnja sodobnega človeka nematerialna, je to eden izmed velikih izzivov muzejev 21. stoletja, še pojasnjuje direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, dr. Tanja Roženbergar in dodaja, da naj bi bil sodobni muzej tudi neko svobodno ozemlje; prostor, kjer se lahko predstavljajo različne družbeno angažirane vsebine.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov