Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev
Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev
Gost Intervjuja je bil znanstveni svetnik in vodja centra za filozofijo vzgoje na Pedagoškem inštitutu dr. Zdenko Kodelja, ki je za svoje delo pred kratkim prejel nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju visokega šolstva. Na svoji raziskovalni in akademski poti se ukvarja predvsem z etičnimi, epistemološkimi in političnimi vprašanji vzgoje in šolstva, s svojim delom pa je, kot je zapisano v obrazložitvi oktobra podeljenih nagrad, odločilno pripomogel k razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji in pustil pomemben pečat tudi na mednarodni ravni.
Hkrati je dr. Zdenko Kodelja, ki je po duši bolj filozof kot pedagog (ima oba doktorata), družbeno angažiran intelektualec, ki v svojih kolumnah na aktualno dogajanje gleda iz več zornih kotov, še posebej tistih manj vidnih. Kaj se na primer skriva za uporabo termina kompetence, ki se je uveljavil tako v mednarodnih in nacionalnih strateških programih ter v stroki? Naš sogovornik razloži, da je izraz kompetence (skills po angleško) prišel iz poklicnega izobraževanja in ga razumemo bolj v smislu veščine, torej zmožnosti reševanja konkretnih problemov. V poklicnem izobraževanju uporaba tega termina ni vprašljiva, a če ga uporabljamo tudi na ravni univerz, je po mnenju našega sogovornika znanje zoženo, osiromašeno. Zaradi prenosa neoliberalnega razmišljanja v šolstvo, kar se je začelo v anglosaških deželah v 80. letih, ko sta na oblast prišla v Veliki Britaniji Margaret Thacher in v ZDA Ronald Reagan, znanje tudi pri nas ni več vrednota sama po sebi.
“Znanje v nasprotju s tradicijo predvsem univerz ni več nekaj dobrega samo po sebi, ni cilj, h kateremu težimo zaradi znanja samega, ampak ima vrednost samo, če se ga da unovčiti, če je kot blago, ki se na trgu prodaja, kupuje. Hkrati to pomeni tudi, da mora biti to uporabno znanje, predvsem v smislu uporabnosti za gospodarstvo.”
Znanje torej ni več iskanje resnice, pravi filozof, ki je sicer že več kot 35 let zaposlen na Pedagoškem inštitutu.
Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev
Pedagog in filozof dr. Zdenko Kodelja o prenosu neoliberalnega razmišljanja na področje izobraževanja, o bolonjski reformi in avtoriteti učiteljev
Gost Intervjuja je bil znanstveni svetnik in vodja centra za filozofijo vzgoje na Pedagoškem inštitutu dr. Zdenko Kodelja, ki je za svoje delo pred kratkim prejel nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju visokega šolstva. Na svoji raziskovalni in akademski poti se ukvarja predvsem z etičnimi, epistemološkimi in političnimi vprašanji vzgoje in šolstva, s svojim delom pa je, kot je zapisano v obrazložitvi oktobra podeljenih nagrad, odločilno pripomogel k razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji in pustil pomemben pečat tudi na mednarodni ravni.
Hkrati je dr. Zdenko Kodelja, ki je po duši bolj filozof kot pedagog (ima oba doktorata), družbeno angažiran intelektualec, ki v svojih kolumnah na aktualno dogajanje gleda iz več zornih kotov, še posebej tistih manj vidnih. Kaj se na primer skriva za uporabo termina kompetence, ki se je uveljavil tako v mednarodnih in nacionalnih strateških programih ter v stroki? Naš sogovornik razloži, da je izraz kompetence (skills po angleško) prišel iz poklicnega izobraževanja in ga razumemo bolj v smislu veščine, torej zmožnosti reševanja konkretnih problemov. V poklicnem izobraževanju uporaba tega termina ni vprašljiva, a če ga uporabljamo tudi na ravni univerz, je po mnenju našega sogovornika znanje zoženo, osiromašeno. Zaradi prenosa neoliberalnega razmišljanja v šolstvo, kar se je začelo v anglosaških deželah v 80. letih, ko sta na oblast prišla v Veliki Britaniji Margaret Thacher in v ZDA Ronald Reagan, znanje tudi pri nas ni več vrednota sama po sebi.
“Znanje v nasprotju s tradicijo predvsem univerz ni več nekaj dobrega samo po sebi, ni cilj, h kateremu težimo zaradi znanja samega, ampak ima vrednost samo, če se ga da unovčiti, če je kot blago, ki se na trgu prodaja, kupuje. Hkrati to pomeni tudi, da mora biti to uporabno znanje, predvsem v smislu uporabnosti za gospodarstvo.”
Znanje torej ni več iskanje resnice, pravi filozof, ki je sicer že več kot 35 let zaposlen na Pedagoškem inštitutu.
Aktualni pogovori z gosti.
Aktualni pogovori z gosti.
Neveljaven email naslov