Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje.

Ženske se ne bodo vrnile v gospodinjsko suženjstvo in "naravni" red 19. stoletja

Dr. Darja Zaviršek, sociologinja, redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, raziskovalka na mednarodnem podiplomskem študiju na ugledni ASH v Berlinu in ustanoviteljica vzhodnoevropske regijske zveze šol za socialno delo ter prvega mednarodnega doktorskega študija socialnega dela je v 30 letih svojega raziskovalnega dela odprla številna pereča vprašanja in spreminjala odnos družbe do najšibkejših. Letos je izdala svojo zadnjo knjigo Skrb kot nasilje.

Skrb za hendikepirane, skrb za migrante, skrb za ženske, skrb za otroke. Je le nekaj vidikov medčloveških odnosov, v katerih se skrb spreminja v moč, ta pa pogosto v nasilje. Skrb kot nasilje ni izjema, temveč je arhipelag, ki se razprostira po vsej družbi.

V svojem tridesetletnem raziskovalnem delu je med drugim preučevala vzroke in učinke patriarhalne družbe, za katero trdi, da je nasilna, saj vedno zatira ženske in otroke, hkrati pa je utemeljena na skrbi.

Gre za skrb, ki ni skrb v enakosti, ampak skrb kot pokroviteljstvo.

Prof. dr. Darja Zaviršek je tudi ena od pobudnic gibanja #jaztudi, ki spodbuja ženske, naj o nasilju glasno govorijo tudi v Sloveniji.

Te zgodbe so strašne in tako strašno pri njih je to, da so tako zelo navadne. Ženske o nasilju praviloma molčijo, nasilneži računajo na to, da bodo ženske molčale in tisti, ki gibanju očitajo puritanstvo, skušajo ženske pravzaprav le utišati.

Gibanje #metoo je fantastično, še poudarja prof. dr. Darja Zaviršek in dodaja, da gre tudi za gibanje proti fašizmu.

Fašisti in skrajni desničarji so praviloma tisti, ki pravijo, da nasilja nad ženskami sploh ni ali pa ga celo opravičujejo. Fašizem je razmišljanje, ki temelji na skrajni hierarhiji, pri čemer ženske niso enakovredne in je avtoritarnost tista vrednota, ki je najizrazitejša.

Dodaja še, da pri nasilju nad ženskami obstaja povezava med avtoritarno vzgojo in ljudmi, ki so nagnjeni k avtoritarnosti in nasilju nad otroki.

Nasilje nad otroki je povezano z nasiljem nad ženskami in obratno. V družinah, v katerih je moški nasilen do ženske, je pogosto nasilen tudi do otrok.

Prof. dr. Darja Zaviršek še poudarja, da gre pri nasilju vedno za izrazito neenako razmerje moči.

Tisti ljudje, ki so avtoritarnejši in konservativnejši v tem smislu, da vidijo otroke in ženske kot manjvredne, bodo prej nasilni. Tukaj so na delu vse te skrajno nedemokratične ideologije o tem, kdo je glava družine ipd. Veliko ljudi pa poskuša svoje lastno nasilje zaviti tudi v neke pedagoške prijeme.