Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem.
"Smo specialisti družinske medicine, ne specialisti za administracijo."
Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic.
»Z veseljem sem se odločil za družinsko medicino, ki mi je najbolj pisana na kožo. Kljub širokemu znanju in izobrazbi ne razmišljam, da bi jo zapustil. Vztrajal bom.«
Pravi, da s tem včasih žrtvujejo sebe, svoje družine, zdravje in tako vzdržujejo primarno zdravstvo nad gladino:
»Gremo v napačno smer, proti kolapsu, ki ga zadržujemo sami zdravniki z entuziazmom. Kolaps se bo zgodil, če se bo nadaljevala indiferentnost odločevalcev in če ne bo mladih zdravnikov. Glavno vprašanje je, kako privabiti mlade, ki si ne želijo v družinsko medicino. Menijo, da je manj cenjena, ker je področje dela široko, ker je za paciente premalo časa … Mlade najbolj privlačijo: dermatologija, nevrologija, kardiologija, plastična kirurgija.«
Njegova ideje je, da bi naročilnice za medicinsko-tehnične pripomočke in podpisovanje potnih stroškov lahko prevzeli na ZZZS, določena dela bi lahko prevzele tudi diplomirane referenčne medicinske sestre. Zdravniki pa bi imeli za paciente dovolj časa:
»Pacient je vedno na prvem mestu, mi smo v svojih ambulantah zaradi pacientov, tudi izobraževali smo se zato, da bomo pomagali ljudem in izpolnjevali svoje poslanstvo. Smo specialisti družinske medicine, ne specialisti za administracijo. Žal pa je polovica našega dela administrativnega.«
Privlači ga fitoterapija, veliko se izobražuje in to znanje združuje z znanjem uradne medicine.
»Fitoterapija bi morala biti dopolnilo uradne medicine. Izbor fitoterapevtskega preparata pa mora biti prepuščen strokovnjaku. Marsikdaj se da pomagati z ustreznimi standardiziranimi preparati, če so pravilno pripravljeni in če so seveda na voljo. Zakon o integrativni medicini je v pripravi ali v predalu.«
Z ženo sta ustanovila zavod Divji vrt, v katerem predavata, izobražujeta in vodita terenske delavnice o zdravilnih in strupenih rastlinah. Zanimanje se povečuje, a tudi na tem področju je potrebno znanje. Dr. Kristanc se pri tem opira predvsem na znanstveno podprta dognanja. Udeležencem približuje naravo in rastline, ki so lahko pomembno dopolnilo zdravilom.
»Največ za zdravje lahko storimo sami. Zdravniki smo le usmerjevalci. Zdravje in dobro počutje si moramo izboriti sami predvsem z zdravim življenjskim slogom in pozitivnostjo. Če človek ne razmišlja pozitivno, če ni motiviran, bo pri svojem delu nezadovoljen, kar pa lahko pripelje do bolezni.«
Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic. Z Luko Kristancem se v sredinem Intervjuju pogovarjala Aljana Jocif. Po deseti Prvem.
"Smo specialisti družinske medicine, ne specialisti za administracijo."
Družinska medicina je na razpotju. Preobremenjeni družinski zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere ter si prizadevajo za to, da bi bila pacient in kakovostna obravnava vedno na prvem mestu. V številnih zdravstvenih domovih zato ne vpisujejo več novih pacientov. Časovne stiske so vse hujše, administrativni postopki vse bolj obsežni. Tako težave doživlja tudi mladi zdravnik, specialist družinske medicine Luka Kristanc iz Kranja, ki je tudi diplomirani biolog, fitoterapevt in doktor toksikoloških znanosti. A vztraja, ker pravi, da je družinski zdravnik zelo lep poklic.
»Z veseljem sem se odločil za družinsko medicino, ki mi je najbolj pisana na kožo. Kljub širokemu znanju in izobrazbi ne razmišljam, da bi jo zapustil. Vztrajal bom.«
Pravi, da s tem včasih žrtvujejo sebe, svoje družine, zdravje in tako vzdržujejo primarno zdravstvo nad gladino:
»Gremo v napačno smer, proti kolapsu, ki ga zadržujemo sami zdravniki z entuziazmom. Kolaps se bo zgodil, če se bo nadaljevala indiferentnost odločevalcev in če ne bo mladih zdravnikov. Glavno vprašanje je, kako privabiti mlade, ki si ne želijo v družinsko medicino. Menijo, da je manj cenjena, ker je področje dela široko, ker je za paciente premalo časa … Mlade najbolj privlačijo: dermatologija, nevrologija, kardiologija, plastična kirurgija.«
Njegova ideje je, da bi naročilnice za medicinsko-tehnične pripomočke in podpisovanje potnih stroškov lahko prevzeli na ZZZS, določena dela bi lahko prevzele tudi diplomirane referenčne medicinske sestre. Zdravniki pa bi imeli za paciente dovolj časa:
»Pacient je vedno na prvem mestu, mi smo v svojih ambulantah zaradi pacientov, tudi izobraževali smo se zato, da bomo pomagali ljudem in izpolnjevali svoje poslanstvo. Smo specialisti družinske medicine, ne specialisti za administracijo. Žal pa je polovica našega dela administrativnega.«
Privlači ga fitoterapija, veliko se izobražuje in to znanje združuje z znanjem uradne medicine.
»Fitoterapija bi morala biti dopolnilo uradne medicine. Izbor fitoterapevtskega preparata pa mora biti prepuščen strokovnjaku. Marsikdaj se da pomagati z ustreznimi standardiziranimi preparati, če so pravilno pripravljeni in če so seveda na voljo. Zakon o integrativni medicini je v pripravi ali v predalu.«
Z ženo sta ustanovila zavod Divji vrt, v katerem predavata, izobražujeta in vodita terenske delavnice o zdravilnih in strupenih rastlinah. Zanimanje se povečuje, a tudi na tem področju je potrebno znanje. Dr. Kristanc se pri tem opira predvsem na znanstveno podprta dognanja. Udeležencem približuje naravo in rastline, ki so lahko pomembno dopolnilo zdravilom.
»Največ za zdravje lahko storimo sami. Zdravniki smo le usmerjevalci. Zdravje in dobro počutje si moramo izboriti sami predvsem z zdravim življenjskim slogom in pozitivnostjo. Če človek ne razmišlja pozitivno, če ni motiviran, bo pri svojem delu nezadovoljen, kar pa lahko pripelje do bolezni.«
Pogovarjali se bomo z dr. Juretom Vidmarjem, predavateljem mednarodnega prava na Oxfordu, v Maastrichtu in v južnoafriški Pretorii. Med vprašanji, s katerimi se poglobljeno ukvarja zadnje mesece je tudi referendum o škotski neodvisnosti, ki se bo zgodil 18. Septembra. Z njim so povezana številna politološka, sociološka in pravna vprašanja, prav slednjim pa bomo posvetili osrednjo pozornost. Kaj lahko prinese škotska neodvisnost za mednarodno skupnost, kako je z državljanstvom in predvsem- obstankom v Evropski uniji? Kaj pa, če neodvisnost ne bo izglasovana? O aktualnih mednarodno-pravnih vprašanjih, s katerimi se ukvarja dr. Jure Vidmar v sredo po 10. uri na Prvem!
Letošnji julij ni postregel samo z nenavadno hladnim in mokrim vremenom, ampak si ga bomo žal zapomnili tudi po številnih letalskih nesrečah. Sestreljeno malezijsko letalo, nesreča tajvanskega in alžirskega letala ? Kljub temu pa letalski promet velja za najbolj varnega, piloti so visoko usposobljeni in vsak dan varno v zrak in nazaj na tla spravijo na tisoče letal. Odgovorno in zahtevno dela zahteva posebne ljudi, enega takih boste slišali v sredinem Intervjuju po deseti. Iztoka Kavčiča, kapitana inštruktorja, vodjo letalskega sektorja pri Adrii Airways in dolgoletnega pilota letala AIRBUS 320, je k pogovoru povabila Andreja Čokl.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je nedavno izdala prvo letno poročilo o svojem delu. V njem je zapisala, da je kršitev človekovih pravic vse več. Te se najpogosteje dogajajo najbolj ranljivim skupinam, med drugim otrokom, revnim, bolnim, nezaposlenim in drugačnim. Glede domnevnih kršitev pravic v sodnih postopkih pravnomočno obsojenemu Janezu Janši pa pravi, da ni dobila nobene prijave oziroma pobude za obravnavo tega primera. Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je na Intervju povabil Boštjan Močnik.
Slavko Ivančič ni samo odličen pevec, ki je v svoji dolgi in uspešni glasbeni karieri prepeval s v skupinah Bazar, Casino Band in Faraoni, je tudi glasbeni pedagog, pianist, zadnji dve leti umetniški direktor festivala Melodije morja in sonca, pa umetniški vodja klape Solinar in velik ljubitelj nogometa. Letos praznuje dve pomembni obletnici - 40 let glasbenega delovanja in 60. rojstni dan. O vsem tem , se bo z njim pogovarjala Anja Rupel.
Dr. Joachim Gross je eden izmed okoli 100 zdravnikov s slovensko zdravniško licenco, ki imajo dodatno izobrazbo iz homeopatije. Ko se je pred petimi leti preselil v Koper in poleg nemške pridobil še slovensko licenco specialista medicine dela, svoje homeopatske prakse ni opustil, čeprav je vedel, da lahko licenco zaradi tega izgubi. Svojo kršitev pravil je letos marca kar sam prijavil na Etično komisijo slovenske Zdravniške zbornice. Z Dr. Joachimom Grossom se bo o življenju Bavarca v na Obali in o izzivih združevanja klasične medicine in homeopatije v Sloveniji in v Evropi pogovarjala Cirila Štuber.
Andra Pollak je bila stara dve leti, ko se je z družino iz rodne Slovenije preselila v kanadski Montreal. Po študiju prava na mednarodno priznani pravni univerzi McGill je postala odvetnica v Ontariu in bila leta 2008 imenovana za sodnico na višjem kanadskem sodišču v Torontu. Njena prednost je dvojezičnost, saj opravlja delo tako v angleščini kot francoščini. V Slovenijo jo je minuli teden pripeljala 2. Konferenca slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije, na kateri je govorila o jurisdikciji svojega sodišča in mednarodnih izzivih. Tokrat je prišla sama, pravi pa, da bi zelo rada kmalu znova pripeljala svoji hčerki in soproga. O pravu, delu, sodniški službi in Sloveniji, ki jo vedno nosi s seboj, se bo z Andro Pollak pogovarjala Mojca Delač.
Uršula Cetinski si bo pretekle štiri mesece, kolikor je trajal razpisno-izbirni postopek izbora za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma, verjetno zapomnila za vse življenje. Čeprav je veljala za najverjetnejšo kandidatko, o končni odločitvi odgovornih ni bila prepričana. Pred njo je zahtevna naloga, saj bo morala največji slovenski kulturni hram po tridesetletnem direktorskem stažu Mitje Rotovnika popeljati v svoje obdobje. Bo nekdanji kulturni urednici Radia Študent, dramaturginji ljubljanske Koreodrame, ustanoviteljici festivala Mesto žensk, vodji gledališkega programa Cankarjevega doma in aktualni direktorici Slovenskega mladinskega gledališča uspelo? Izkušnje in vizije prave umetniške impresarijke bodo tema tokratnega Intervjuja z Uršulo Cetinski - v sredo, 11. junija, po 10. uri na Prvem!
Ko si je kupil prvo kolo si prav gotovo ni mislil, da bo čez nekaj let visoko dvignil roke na znameniti dirki po Italiji - Giru. Še posebej zato ne, ker je prve kolesarke kilometre nabiral na gorskem kolesu in že na prvi "dirki" osvojil 3. mesto. A gorsko kolo je pred štirimi leti zamenjal za cestno, lani na Kitajskem okusil prvo etapno zmago, v 21. etapi letošnjega Gira s ciljem v Trstu, pa premagal vse tekmece in postal prvi Slovenec, ki je dosegel etapno zmago na Giru. Rojeni sprinter profesionalne kolesarske ekipe Giant - Shimano, Luka Mezgec bo gost sredinega Intervjuja na Prvem programu radia Slovenija. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
»Vedno sem bil komunist ... seveda bolj salonskega tipa,« se je dr. Umberto Galimberti, univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije, namuznil, preden ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon Intervjuja. Eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov, uveljavljen tudi v svetu, je avtor desetin knjig in zavidljivega števila strokovnih člankov. Javnost osuplja s širino svojih zanimanj, pronicljivostjo uvida v probleme sodobnosti in poljudnostjo svojega izrazja – morda najizraziteje v Mitih našega časa, filozofski uspešnici, s katero se je uveljavil tudi pri nas. Prof. Umberto Galimberti bo gost Intervjuja v sredo, 30. aprila, po 10. uri na 1. programu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov