Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava pravnica Nataša Valentinčič, ki bo gostja sredine oddaje Intervju med deseto in enajsto na Prvem. V Sloveniji je evtanazija prepovedana. Pojasnila bo, ali bi bilo potrebno zaradi pravne ureditve evtanazije spremeniti 17. člen Ustave, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja. Pa tudi, ali ima posameznik pravico, da se izogne smrti, ki jo sam dojema kot nedostojno, in s kakšnimi pravnimi varovalkami bi bilo potrebno zavarovati ranljive posameznike, da bi preprečili zlorabo evtanazije.
Nataša Valentinčič o švicarskem, nizozemskem in slovenskem modelu pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru
Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava dr. Nataša Valentinčič, pravnica in po srednji izobrazbi zdravstveni tehnik.
V doktorski disertaciji sem združila pravno in zdravstveno znanje. Poleg tega se vsak od nas v družinskem krogu sreča s smrtjo. Pot do nje pa je lahko tudi boleča in trpeča. V Sloveniji do zdaj ni bilo objav in člankov na temo evtanazije in pomoči pri samomoru. Tudi zato sem se odločila, da raziščem to področje.
Evtanazija in pomoč pri samomoru sta pri nas prepovedani na osnovi kazenskega zakonika. Ti dve obliki končanja življenja sta opredeljeni kot uboj in kaznivo dejanje.
V Švici pomoč pri samomoru ni kaznivo dejanje, če ni storjeno iz sebičnih namenov. To je omogočilo razvoj organizacij za pomoč pri samomoru. Švicarska sodišča so že večkrat presojala delovanje teh organizacij, vendar so odločila, da je njihovo delovanje skladno z zahtevo o nesebičnih namenih. Njihova pomoč pri samomoru je usmerjena v karitativno dejavnost. Sredstva, ki jih zbirajo za delovanje organizacij, so namenjena delovanju organizacij in podpori dejavnosti, ne pa za plačilo same pomoči pri samomoru. Delovanje organizacij je zato legalno.
Rakava obolenja so v vseh državah, v katerih je dovoljena pomoč pri samomoru, na prvem mestu med razlogi, zaradi katerih se posameznik odloči za pomoč pri samomoru. Sledijo nevrodegenerativna in kardiovaskularna obolenja. Tudi demenca je razlog. Države dopuščajo tudi pomoč pri skupku starostnih tegob, kot so psihološka in fiziološka degradacija človeka, odvisnost od tuje pomoči, inkontinenca in nepokretnost.
Dr. Nataša Valentinčič sodeluje v delovni skupini, ki pri nas pripravlja osnutek predloga za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja.
Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava pravnica Nataša Valentinčič, ki bo gostja sredine oddaje Intervju med deseto in enajsto na Prvem. V Sloveniji je evtanazija prepovedana. Pojasnila bo, ali bi bilo potrebno zaradi pravne ureditve evtanazije spremeniti 17. člen Ustave, ki govori o nedotakljivosti človekovega življenja. Pa tudi, ali ima posameznik pravico, da se izogne smrti, ki jo sam dojema kot nedostojno, in s kakšnimi pravnimi varovalkami bi bilo potrebno zavarovati ranljive posameznike, da bi preprečili zlorabo evtanazije.
Nataša Valentinčič o švicarskem, nizozemskem in slovenskem modelu pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru
Nizozemska je leta 2002 z Zakonom o prekinitvi življenja na prošnjo in pomoč pri samomoru postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo. Nizozemski, švicarski in slovenski model pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru v svoji doktorski disertaciji obravnava dr. Nataša Valentinčič, pravnica in po srednji izobrazbi zdravstveni tehnik.
V doktorski disertaciji sem združila pravno in zdravstveno znanje. Poleg tega se vsak od nas v družinskem krogu sreča s smrtjo. Pot do nje pa je lahko tudi boleča in trpeča. V Sloveniji do zdaj ni bilo objav in člankov na temo evtanazije in pomoči pri samomoru. Tudi zato sem se odločila, da raziščem to področje.
Evtanazija in pomoč pri samomoru sta pri nas prepovedani na osnovi kazenskega zakonika. Ti dve obliki končanja življenja sta opredeljeni kot uboj in kaznivo dejanje.
V Švici pomoč pri samomoru ni kaznivo dejanje, če ni storjeno iz sebičnih namenov. To je omogočilo razvoj organizacij za pomoč pri samomoru. Švicarska sodišča so že večkrat presojala delovanje teh organizacij, vendar so odločila, da je njihovo delovanje skladno z zahtevo o nesebičnih namenih. Njihova pomoč pri samomoru je usmerjena v karitativno dejavnost. Sredstva, ki jih zbirajo za delovanje organizacij, so namenjena delovanju organizacij in podpori dejavnosti, ne pa za plačilo same pomoči pri samomoru. Delovanje organizacij je zato legalno.
Rakava obolenja so v vseh državah, v katerih je dovoljena pomoč pri samomoru, na prvem mestu med razlogi, zaradi katerih se posameznik odloči za pomoč pri samomoru. Sledijo nevrodegenerativna in kardiovaskularna obolenja. Tudi demenca je razlog. Države dopuščajo tudi pomoč pri skupku starostnih tegob, kot so psihološka in fiziološka degradacija človeka, odvisnost od tuje pomoči, inkontinenca in nepokretnost.
Dr. Nataša Valentinčič sodeluje v delovni skupini, ki pri nas pripravlja osnutek predloga za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja.
Nataša Pirc Musar je kot prva ženska v zgodovini radiotelevizije Slovenija zasedla položaj generalne direktorice. Vodenje javnega servisa je ena od najbolj izpostavljenih funkcij v Sloveniji, o kateri se zdi, da vsi vedo, kakšen človek bi jo moral zasesti, hkrati pa javnomnenjski voditelji vsakič znova vijejo roke in poudarjajo, kako neprimerni posamezniki in posameznice se prijavljajo na razpise zanjo. Tudi v primeru Nataše Pirc Musar ni nič drugače. Odzivi tako znotraj javne radiotelevizije, v medijih in strokovni javnosti so raznovrstni - od navdušenja do pristnega ogorčenja. O razlogih za naskok na mesto generalne direktorice, nabiranju podpore, kadrovskih in programskih potezah na radiu, televiziji in v multimedijskem centru ter prihodnosti javne RTV smo se z Natašo Pirc Musar pogovarjali v Intervjuju na 1. programu Radia Slovenija. 23. maja 2014 je programski svet ponovno odločal o imenovanju in Nataše Pirc Musar ni potrdil za generalno direktorico Radiotelevizije.
Na začetku tedna je Medvladni forum o podnebnih spremembah svetovno javnost opozoril, da bodo posledice segrevanja našega ozračja zaradi vse večjih izpustov toplogrednih plinov »ogromne in nepovratne«. Uničevalne posledice spreminjanja vremenskih vzorcev bi po priporočilih IPCC-ja lahko omilili z takojšnjim zmanjšanjem količin ogljikovega dioksida, kar pa še vedno ni prednostna naloga vlad po svetu. Podnebnim spremembam se bomo posvetili v tokratni oddaji Intervju. Gost je programski direktor evropskega dela organizacije Greenpeace, dr. Thomas Henningsen, ki se v zadnjih letih posveča predvsem energetiki, ki je z vidika podnebnih sprememb ključno področje. Prav tu bi namreč lahko v Evropi po njegovem mnenju daleč največ naredili za preprečitev najbolj črnih scenarijev, ki jih našemu planetu na okoljskem področju napovedujejo znanstveniki.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov