Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na severozahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako pa živijo danes? O tem se v sredinem Intervjuju pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina je zaslužna za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku. Z različnimi evropskimi čezmejnimi projekti pa skuša spodbuditi gospodarski razvoj Porabja. Prepričana je namreč, da je to edina možnost za ohranitev slovenske narodne skupnosti.

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs o življenju porabskih rojakov nekoč in danes

Porabski Slovenci so po priključitvi prekmurskih Slovencev k matični domovini pred sto leti ostali odrezani in izolirani na zahodu Madžarske. In tako je bilo dolga leta. Na različne načine so se bolj ali manj uspešno upirali asimilaciji. Kako živijo danes? Kako je s slovenskim jezikom in kakšen odnos ima do narodnih skupnosti vlada Viktorja Orbana? O tem se pogovarjamo z Andreo Kovacs, novo predsednico krovne Zveze Slovencev na Madžarskem.

Otroštvo je preživela na Gornjem Seniku, po končani srednji šoli pa se je odločila za študij slovenščine in zgodovine v Sombotelu in potem odšla v Slovenijo, vendar se je zaradi družine po dveh letih vrnila v rojstno Porabje.

Od leta 2006 je zelo uspešno vodila Razvojno agencijo Slovenska krajina, namenjeno predvsem pridobivanju evropskih sredstev, zaslužna pa je tudi za delovanje slovenske vzorčne kmetije, ki je eden pomembnih temeljev za razvoj Porabja.

Kako rojaki na Madžarskem doživljajo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?

»Veseli smo. Prepričana sem, da imajo prekmurski Slovenci oz. Prekmurje razlog za praznovanje. Postati del matičnega naroda zelo veliko pomeni za skupnost. Živiš v državi, v kateri se govori isti jezik, kultura in identiteta sta isti.«

Je pa združitev marsikaj prinesla tudi Porabju, pravi. Takrat se je namreč začelo samostojno življenje porabskih Slovencev in morali so se bojevati za svoje življenje, svoj jezik.

»Bili so trdni in zavedni Slovenci in dokaz tega je, da smo mi porabski Slovenci navzoči še danes, da mladi in mlajši od mene še govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko kulturo in so ponosni Slovenci.«

Kakšen pa je odnos pristojnih madžarskih oblasti do slovenske narodne skupnosti glede na to, da je Viktor Orban znan po nasprotovanju beguncem in nevladnim organizacijam?

»Slovenska narodna skupnost je v zadnjih dveh mandatih dobila izredno veliko pomoč madžarske vlade. Naše organizacije so se dolga leta trudile, da bi zagotovile našim učiteljem plače. Zdajšnja madžarska vlada je ponudila Državni slovenski samoupravi (drugi krovni organizaciji porabskih Slovencev, op. p.) možnost, da vzdržuje šoli, država pa na podlagi petletne pogodbe zagotavlja denar za delovanje.«

Porabski Slovenci imajo svoj časopis, tednik Porabje, radijsko postajo in radijsko oddajo, imajo pa tudi svojo zagovornico v madžarskem parlamentu. Še naprej se bodo bojevali za to, da bi dobili svojega poslanca, pojasnjuje Andrea Kovacs, ki ima velike zasluge za uspešno delovanje slovenske vzorčne kmetije. Priznava pa, da bi, če bi prej vedeli, kaj pomeni upravljati kmetijo z živino in obdelovalnim površinami, temeljiteje razmislili, ali se je pametno odločiti za sodelovanje pri tem projektu.

Postavitev slovenske vzorčne kmetije je financirala Slovenija in tudi pri razvojnem programu slovenskega Porabja računajo na njeno sodelovanje. Omenjeni program je spodbudila madžarska vlada. Gre za pilotski projekt, ki so ga zaradi uspešne porabe evropskih sredstev zaupali prav porabskim Slovencem. Program mora zdaj potrditi madžarska vlada, z njim pa naj bi financirali različne projekte in obnovili osnovno infrastrukturo.

»Razvoj slovenskega Porabja je odvisen od infrastrukture. Brez nje ne moreš razvijati pokrajine. Osnova tega gospodarskega programa je ureditev cest, kanalizacije, saj smo del narodnega parka.«

Razvoj Porabja pa je pomemben tudi za matično državo, opozarja Andrea Kovacs:

»Smo most med Madžarsko in Slovenijo in zakaj ne bi dobili pomoči matične države? Menim, da si je naša narodna skupnost zaslužila podporo matičnega naroda, podobno kot prekmurski Madžari.«

Zelo pomembno za razvoj Porabja in tam živečo slovensko narodno skupnost bi bilo tudi kakšno slovensko podjetje, ki bi prišlo v ta del Madžarske in bi zaposlovalo slovensko govoreče ljudi. To bi bila dobra spodbuda tudi za mlade, da bi ostali, je prepričana naša sogovornica.

»Slovensko Porabje je bilo nekoč, bi lahko rekli, bogu za hrbtom. Danes, ko smo odprti, bi lahko bilo popek sveta.«

Daljši pogovor s predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem pa lahko slišite v oddaji Intervju.