Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
Gaja Brecelj, direktorica Umanotere – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj
Letošnji teden mobilnosti ima podnaslov Gremo peš!, Gaja pa se je na intervju pripeljala s kolesom, ki je njeno prevozno sredstvo vse dni v letu. Kakšne pa so izkušnje preteklih let, so tedni mobilnosti dali neke dolgoročnejše, trajnostne spremembe? Ali se ljudje “dan potem” vrnemo v stare tirnice?
Tukaj sta dve zagati. Eno je stvar posameznika, kako se bo odločal, in odločal se bo predvsem po kriteriju, kaj mu je najbolj udobno. Na drugi strani pa je odvisno od tega, kakšno infrastrukturo, možnosti premikanja temu posamezniku ponudita mesto in država.
Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča, na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami. Ali se borimo proti nevidni sili, ko govorimo o boju proti podnebnim spremembam?
Težko je pokazati s prstom na samo enega krivca, gre za kompleksen proces, ki pa vsekakor zahteva odločno ukrepanje. Ampak naš planet je skupni pašnik, kar naredimo mi, se čuti na drugem koncu sveta in nasprotno.
Gaja Brecelj strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu.
Pri tem moramo biti previdni, besedna zveza trajnostni razvoj je večkrat tudi zlorabljena, zato moramo trajnostnemu razvoju vrniti prvotni pomen, govorimo pa o razvoju in ne o trajnostni rasti, kar je še ena od zablod.
Osnutek slovenskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030 je nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
Znanstveniki so jasni, to, kar bomo naredili v tem desetletju, bo v marsičem definiralo našo podnebno spremembo.
Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
Gaja Brecelj, direktorica Umanotere – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj
Letošnji teden mobilnosti ima podnaslov Gremo peš!, Gaja pa se je na intervju pripeljala s kolesom, ki je njeno prevozno sredstvo vse dni v letu. Kakšne pa so izkušnje preteklih let, so tedni mobilnosti dali neke dolgoročnejše, trajnostne spremembe? Ali se ljudje “dan potem” vrnemo v stare tirnice?
Tukaj sta dve zagati. Eno je stvar posameznika, kako se bo odločal, in odločal se bo predvsem po kriteriju, kaj mu je najbolj udobno. Na drugi strani pa je odvisno od tega, kakšno infrastrukturo, možnosti premikanja temu posamezniku ponudita mesto in država.
Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča, na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami. Ali se borimo proti nevidni sili, ko govorimo o boju proti podnebnim spremembam?
Težko je pokazati s prstom na samo enega krivca, gre za kompleksen proces, ki pa vsekakor zahteva odločno ukrepanje. Ampak naš planet je skupni pašnik, kar naredimo mi, se čuti na drugem koncu sveta in nasprotno.
Gaja Brecelj strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu.
Pri tem moramo biti previdni, besedna zveza trajnostni razvoj je večkrat tudi zlorabljena, zato moramo trajnostnemu razvoju vrniti prvotni pomen, govorimo pa o razvoju in ne o trajnostni rasti, kar je še ena od zablod.
Osnutek slovenskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030 je nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
Znanstveniki so jasni, to, kar bomo naredili v tem desetletju, bo v marsičem definiralo našo podnebno spremembo.
Komaj 23-letnega kolesarja Jana Polanca, med poklicnimi kolesarji je šele drugo sezono, so v ekipo za letošnjo dirko po Italiji uvrstili šele tik pred startom. A svoji ekipi se je zahvalil na najboljši možni način - z zmago v peti etapi znamenitega Gira. Vztrajen kot je, že kot otrok je namreč vedel, da bo nekoč poklicni kolesar, z lahkoto premaguje najbolj zahtevne vzpone. Član poklicne kolesarske ekipe Lampre - Merida, Jan Polanc bo gost sredinega Intervjuja na Prvem. Z njim se bo pogovarjal Robert Bogataj.
Profesor na pekinški Univerzi Qinghua Wang Hui se je pred 26 leti med množico študentov in delavcev na Trgu nebeškega miru v Pekingu zavzemal za večje pravice depriviligiranih razredov; delavcev in kmetov, ki jih je najbolj prizadel začetek privatizacije in vzpon neoliberalizma na Kitajskem. Pa vendarle, drugače kot večina disidentov iz takratnega obdobja, Wang vidi vodstvo komunistične partije kot možno silo nujnih sprememb. Ameriška revija Foreign Policy ga je leta 2008 uvrstila na seznam sto največjih intelektualcev na svetu, Wang Huija neredko uvrščajo v isto kategorijo s slovenskim filozofom Slavojem Žižkom, s katerim se je med obiskom Slovenije prejšnji teden tudi sešel. Pogovor s kitajskim mislecem, profesorjem in dolgoletnim urednikom vplivne revije Dushu Wang Huijem je pripravila Rajka Pervanje.
Gost intervjuja bo doktor Jernej Ule, profesor molekularne nevroznanosti na University College London. Po diplomi iz biologije je odšel v tujino, doktoriral na univerzi Rockefeller v New Yorku in nato svojo raziskovalno in pedagoško delo nadaljeval v Cambridgeu, zdaj pa je vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nevrologijo pri UCL. Objavljal je že v znanstvenih revijah Nature, Science in številnih drugih, raziskovalno pa se predvsem posveča vprašanju, kako celice uravnavajo gensko izražanje, oziroma področju proteinov in molekul RNK. Doktor Ule je v teh dneh na obisku v rodni domovini, kjer se je udeležil mednarodne Sinapsine nevroznanstvene konference. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.
Deveti maj 1945 se je v evropski kolektivni spomin zapisal kot dan, ko je bila rešena zahodna civilizacija. Ugledni, večkrat nagrajeni britanski zgodovinar in pisatelj Keith Lowe pa nas v Podivjani celini, svoji odmevni knjigi, ki je bila pred kratkim prevedena tudi v slovenščino, opozarja, da je bila z zmago antifašistične koalicije v drugi svetovni vojni rešena kvečjemu ideja civilizacije, medtem ko je Evropa ležala v ruševinah, sredi katerih ni bilo nikjer na horizontu več videti kakšne posebne civiliziranosti. Zato bomo v tokratnem sredinem Intervjuju na Prvem Keitha Lowea spraševali, kakšno je bilo pravzaprav življenje v Evropi v pomladnih in poletnih dneh leta '45, ko se je veselje nad zmago poleglo in je postalo jasno, da bo civilizacijo dejansko lahko rešila šele temeljita obnova oziroma prenova izmučenih evropskih družb. S Keithom Loweom se bo pogovarjal Goran Dekleva.
Katalonka Montserrat Feixas Vihé od leta 2013 opravlja dolžnosti regijske predstavnice Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v srednji Evropi. To pomeni, da v imenu svetovne organizacije že dve leti bdi nad tem, kako v Bolgariji pa na Češkem, Hrvaškem, Slovaškem in Poljskem ter v Romuniji in, seveda, tudi v Sloveniji pravzaprav ravnamo z begunci. Pred tem je Montserrat Feixas Vihé, ki za to agencijo Združenih narodov dela že od leta 1984, službovala v Hondurasu, Indiji, Pakistanu, Sudanu in Ugandi, nekaj časa pa je na sedežu agencije, ki je lociran v Genovi, tudi koordinirala prizadevanja Visokega komisariata za begunce na Karibskem otočju in na Bližnjem vzhodu. Glede na množice ljudi, ki v Evropi v zadnjem času iščejo zatočišče, glede na kritične razmere v podsaharski in severni Afriki, glede na humanitarno katastrofo v Iraku, Siriji, Pakistanu in Afganistanu pa tudi glede na negotov položaj v Ukrajini tem za pogovor žal ni prav hitro zmanjkalo. Z Montserrat Feixas Vihé se je pogovarjal Goran Dekleva.
Nemcistka in rusistka tik pred diplomo na ljubljanski filozofski fakulteti poleg jezikov iz katerih bo kmalu diplomirala, govori še slovensko, romsko, angleško, hrvaško in špansko. »Tisti, ki govorijo več jezikov, živijo več življenj«, pravi češki pregovor. Ali tudi ona živi več življenj, smo med drugim vprašali Tino Friedreich, predsednico Romskega akademskega kluba, ki jo odlikuje izjemen čut do sočloveka in je tudi zato tako aktivna na področju izobraževanja romskih otrok. Njeno sanjsko delo je povezano s strastjo do tujih jezikov in z delom z ljudmi. S Tino Friedreich, ki tako zelo obožuje peko slaščic, da jih peče za vso družino, se je v sredinem intervjuju pogovarjala Enisa Brizani.
Le dva tedna po podpisu dogovora in poravnave med mariborsko nadškofijo in bankami upnicami je papež Frančišek za novega mariborskega nadškofa imenoval jezuita, patra magistra Alojzija Cvikla. Doma in v tujini je opravljal številne vodstvene službe, leta 2010 je bil poklican za začasnega ekonoma s posebnimi pooblastili, potem ko je nadškofija zašla v globoke finančne težave. Je sporazum z bankami upanje za nov začetek? Kakšne bodo prioritete novega nadškofa? Mariborski metropolit Alojzij Cvikl je gost današnjega Intervjuja. Pred mikrofon ga je povabil Boštjan Debevec.
Smučarska sezona je končana. Lahko bi bili zadovoljni, pa očitno nismo – tako je vsaj videti, saj slovenska javnost na eni strani zahteva vrhunske dosežke, na drugi pa ni pripravljena niti plačati cene vstopnice, če to ni nujno potrebno. Peter Prevc, Tina Maze, Jakov Fak, Filip Flisar – so njihovi dosežki in dosežki njihovih sotekmovalcev razlog za kritiko? Tudi če dva tako želena velika kristalna globusa nista v slovenskih rokah? Zakaj slovenska moška alpska reprezentanca ne najde poti iz krize, kaj se bo zgodilo po odhodu Tine Maze, kako se je lahko zgodila afera Vanesse Mae in kakšen bo epilog spora z nekdanjim predsednikom SZS Primožem Ulago? Več kot dovolj vprašanj za Intervju na Prvem, v katerem je Jure K. Čokl gostil direktorja Smučarske zveze Slovenije, dr. Jurija Žureja.
Če so pred nekaj leti in desetletji v medicini največ naše pozornosti zahtevale srčno-žilne bolezni in rak, se je poudarek zdaj prenesel na bolezni živčevja. Že zdaj se 16 % raziskav ukvarja z našimi možgani, najbolj skrivnostnim in zapletenim organom v našem telesu, ki mu je že 12. leto namenjen tretji teden v marcu. Katera so nova odkritja v nevroznanosti, ki bodo v prihodnosti lahko pomagala pri zdravljenju Alzheimerjeve ali Parkinsonove bolezni, kaj je to bionični vid, koliko sploh poznamo možgane, kaj ostaja skrivnost in zakaj se tudi širša javnost vedno bolj zanima za to, kako delujejo možgani, je le nekaj vprašanj, ki jih bomo zastavili nevrologu doc. dr. Blažu Koritniku, tudi predsedniku Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki pripravlja Teden možganov. Z njim se bo pogovarjala Špela Šebenik.
V tokratni oddaji Intervju bomo osvetlili pravice žensk v sicer eni izmed najbolj liberalnih arabskih držav, v Tuniziji. Četudi tunizijska zakonodaja ureja njihove pravice, te ostajajo zgolj na papirju. Tradicionalna prepričanja, ki se prenašajo iz generacije na generacijo, so v družbi preveč zakoreninjena, da bi ženskam omogočala neodvisno odločanje in svobodno voljo. V izrazito patriarhalni družbi se ženske vsakodnevno soočajo s psihičnim in fizičnim ter spolnim nasiljem, liberalna in svobodomiselna vedenja so pogosto obsojana, ženske pa stigmatizirane in celo socialno izolirane. Myriam Ben Ghazi je tunizijska novinarka in aktivistka za pravice žensk, ki bo življenje tunizijske ženske orisala tudi skozi lastno zgodbo. Z njo se je pogovarjal Peter Močnik.
Vremenske ujme postajajo vse pogostejše, njihovi razdiralni učinki pa puščajo za seboj uničene ceste, domove, industrijske objekte in korenito spreminjajo naravno in urbano okolje. Kako smo pripravljeni na vremenski »armagedon«? Bo sistem reševanja in zaščite, ki v veliki meri temelji na prostovoljstvu, vzdržal? Kaj smo se naučili iz lanskih poplav, žleda ? Kdaj bodo razstrelili grozečo mino velikanko v slovenskem morju? O vsem tem in še marsičem kar spada pod pristojnost Uprave za zaščito in reševanje, v oddaji intrevju, ki jo pripravlja Milan Trobič po deseti na prvem.
V tokratnem intervjuju bomo gostili letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, saksofonista in skladatelja Jureta Pukla. Jure Pukl je eden najprodornejših slovenskih jazzovskih glasbenikov. Trenutno živi in ustvarja v New Yorku, koncertira pa tako rekoč po vsem svetu, pred kratkim se je vrnil s turneje po Japonski in Čilu. Pravkar je izdal 7. avtorsko zgoščenko, ki nosi naslov The Life Sound Pictures Of Jure Pukl. Seznam jazzovskih prizorišč, kjer je nastopil in glasbenikov, s katerimi se je predstavil, je izjemen. Strokovna komisija ga je ob podelitvi nagrad Prešernovega sklada proglasila za ambasadorja, ne samo slovenskega jazza, ampak slovenske kulture.
Zadnje tedne se veliko govori o šoli. Zaradi napovedanega varčevanju v izobraževanju, ki med drugim vključuje začasno prekinitev financiranja učne pomoči, se je ponovno odprla fronta med pristojnim ministrstvom in šolniki na čelu z njihovim sindikatom. Zaradi dogodkov na OŠ Deskle smo se spet začeli spraševati o nasilju na šolah, javnost pa je razburila in razdelila tudi odločitev ustavnega sodišča o tem, da morajo biti javno veljavni programi osnovnošolskega izobraževanja zasebnih šol v celoti financirani s strani države. Zdi pa se, da smo ob teh temah pozabili na vprašanje, kakšna sploh je slovenska osnovna šola in kakšno si želimo? O tem se bomo pogovarjali z nekom, ki ga odgovorni in tudi nekateri strokovnjaki ne slišijo radi. Dr. Kristijan Musek Lešnik namreč ni šolnik, temveč psiholog. Je član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, predavatelj, predvsem pa starš in zato so njegove kritike slovenske devetletke ostre in širše od strogih pedagoških meril. Pogovor pripravlja Špela Šebenik.
Tokratni Intervju je bil v znamenju 70. obletnice osvoboditve Auschwitza. Pred mikrofonom smo namreč gostili Bredo Kalef, srbsko operno zvezdo judovskega rodu, ki ji je kot desetletni deklici med drugo svetovno vojno življenje rešil slovenski župnik Andrej Tumpej. V prvih minutah oddaje pa nam je umetniško pot gospe Kalef, ki smo jo obiskali na njenem sonca in kipečih sobnih rastlin polnem domu v srbski prestolnici, pomagal orisati direktor beograjskega Muzeja narodnega gledališča, Dragan Stevović. Tokratni Intervju na Prvem je sicer pripravil Goran Dekleva.
Neveljaven email naslov