Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prof. dr. Milan Dimitrijević, ustanovitelj Inštituta za klinično nevrofiziologijo in pionir obnovitvene nevrologije
Prof. dr. Milan Dimitrijevič se je rodil leta 1931 v Nišu in v Ljubljano po končani gimnaziji prišel študirat medicino. Diplomiral je leta 1955, leta 1961 opravil specializacijo, leta 1966 pa doktoriral. Njegovo delovno in življenjsko pot sta v marsičem zaznamovali izpopolnjevanji na Švedskem in v Veliki Britaniji, kjer se je srečal tudi z razvijajočim se področjem klinične nevrofiziologije.
Prvi spomini so to, da smo morali priti do tehnologije, s katero smo lahko pokazali slike. Zgraditi smo morali ta »očala«. To je bil prvi laboratorij za klinično nevrofiziologijo, ki se je rodil na ortopedski kliniki.
Leta 1969 je prof. Dimitrijevič v Ljubljani ustanovil Inštitut za klinično nevrofiziologijo, ki ga je tudi sam vodil do leta 1975, ko se je preselil v Združene države Amerike. Z Inštitutom, ki je postal mednarodno ugleden in prepoznaven, pa ves čas ohranja stike in sodeluje.
Sto šestdeset let, odkar nevrologija obstoja, smo ugotavljali, koliko ste bolni, po vsem tem, kar poznamo zdaj, po tem, kar smo spoznali v 21. stoletju, se sprašujemo – koliko ste sploh še zdravi?
Ob petdesetletnici Inštituta za klinično fiziologijo je znova obiskal Ljubljano.
Okolje, ki sem ga ustvaril, je motiviralo te ljudi, da so se zbirali. Če ponujate okolje, ne pa obveznost, je prosta volja tisto, ki pripelje vse, kar je potrebno za talent, da najde svoja spoznanja in svoje sposobnosti.
Prof. dr. Milan Dimitrijević, ustanovitelj Inštituta za klinično nevrofiziologijo in pionir obnovitvene nevrologije
Prof. dr. Milan Dimitrijevič se je rodil leta 1931 v Nišu in v Ljubljano po končani gimnaziji prišel študirat medicino. Diplomiral je leta 1955, leta 1961 opravil specializacijo, leta 1966 pa doktoriral. Njegovo delovno in življenjsko pot sta v marsičem zaznamovali izpopolnjevanji na Švedskem in v Veliki Britaniji, kjer se je srečal tudi z razvijajočim se področjem klinične nevrofiziologije.
Prvi spomini so to, da smo morali priti do tehnologije, s katero smo lahko pokazali slike. Zgraditi smo morali ta »očala«. To je bil prvi laboratorij za klinično nevrofiziologijo, ki se je rodil na ortopedski kliniki.
Leta 1969 je prof. Dimitrijevič v Ljubljani ustanovil Inštitut za klinično nevrofiziologijo, ki ga je tudi sam vodil do leta 1975, ko se je preselil v Združene države Amerike. Z Inštitutom, ki je postal mednarodno ugleden in prepoznaven, pa ves čas ohranja stike in sodeluje.
Sto šestdeset let, odkar nevrologija obstoja, smo ugotavljali, koliko ste bolni, po vsem tem, kar poznamo zdaj, po tem, kar smo spoznali v 21. stoletju, se sprašujemo – koliko ste sploh še zdravi?
Ob petdesetletnici Inštituta za klinično fiziologijo je znova obiskal Ljubljano.
Okolje, ki sem ga ustvaril, je motiviralo te ljudi, da so se zbirali. Če ponujate okolje, ne pa obveznost, je prosta volja tisto, ki pripelje vse, kar je potrebno za talent, da najde svoja spoznanja in svoje sposobnosti.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov