Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredi tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih težavah ter dan pred svetovnim dnem duševnega zdravja bomo v sredinem Intervjuju na Prvem gostili dr. Marijo Kavkler. Zdaj že dobro leto dni upokojena, a še vedno dejavna zunanja sodelavka ljubljanske Pedagoške fakultete je vse svoje poklicno življenje posvetila osebam s specifičnimi učnimi težavami, si prizadevala za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, raziskovala vpliv socialnih okoliščin na šolsko uspešnost otrok ter sodelovala pri izobraževanju številnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter drugih strokovnih delavcev za poučevanje učencev s posebnimi potrebami. O stanju na tem področju nekoč in danes, izzivih in rešitvah ter delovanju društva Bravo, ki mu dr. Marija Kavkler predseduje, bosta z Andrejo Čokl govorili po deseti.
Dr. Marija Kavkler o specifičnih učnih težavah ter inkluzivni vzgoji in izobraževanju za vse
Sredi tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih učnih težavah ter dan pred svetovnim dnem duševnega zdravja smo v sredinem Intervjuju na Prvem gostili dr. Marijo Kavkler. Zdaj že dobro leto upokojena, a še vedno aktivna zunanja sodelavka ljubljanske Pedagoške fakultete, je vse svoje poklicno življenje posvetila osebam s specifičnimi učnimi težavami, se borila za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, raziskovala vpliv socialnih okoliščin na šolsko uspešnost otrok ter sodelovala pri izobraževanju številnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter drugih strokovnih delavcev za poučevanje učencev s posebnimi potrebami.
Njena velika želja je t. i. inkluzivna šola:
“K inkluzivni šoli strmi vsa Evropa, ves svet … To ni nekaj, kar bi forsirali samo pri nas. Pri nas na žalost inkluzivne šole še nimamo … Morali bi spremeniti šolski sistem v tej smeri, da bi pomenil izboljšanje za vse otroke. Napačno je mnenje, da je inkluzija vezana samo na tiste s posebnimi potrebami. Inkluzivna šola pomeni šolo, družbo, ki vključuje vse otroke, vse mladostnike, odrasle in ki omogoča uspešnost in participacijo vseh.”
Da bi to dosegli, so nujni pomoč in podpora učiteljem, zmanjšanje administrativnih dejavnikov, ki obremenjujejo učitelje, odprava preveč rigidno določenih norm in pravil ter avtonomnost učitelja, da lahko fleksibilno prilagaja proces poučevanja. Take spremembe niso finančno breme za državo, terjajo pa več uposabljanja in drugačno izrabo virov.
Sredi tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih težavah ter dan pred svetovnim dnem duševnega zdravja bomo v sredinem Intervjuju na Prvem gostili dr. Marijo Kavkler. Zdaj že dobro leto dni upokojena, a še vedno dejavna zunanja sodelavka ljubljanske Pedagoške fakultete je vse svoje poklicno življenje posvetila osebam s specifičnimi učnimi težavami, si prizadevala za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, raziskovala vpliv socialnih okoliščin na šolsko uspešnost otrok ter sodelovala pri izobraževanju številnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter drugih strokovnih delavcev za poučevanje učencev s posebnimi potrebami. O stanju na tem področju nekoč in danes, izzivih in rešitvah ter delovanju društva Bravo, ki mu dr. Marija Kavkler predseduje, bosta z Andrejo Čokl govorili po deseti.
Dr. Marija Kavkler o specifičnih učnih težavah ter inkluzivni vzgoji in izobraževanju za vse
Sredi tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih učnih težavah ter dan pred svetovnim dnem duševnega zdravja smo v sredinem Intervjuju na Prvem gostili dr. Marijo Kavkler. Zdaj že dobro leto upokojena, a še vedno aktivna zunanja sodelavka ljubljanske Pedagoške fakultete, je vse svoje poklicno življenje posvetila osebam s specifičnimi učnimi težavami, se borila za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, raziskovala vpliv socialnih okoliščin na šolsko uspešnost otrok ter sodelovala pri izobraževanju številnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter drugih strokovnih delavcev za poučevanje učencev s posebnimi potrebami.
Njena velika želja je t. i. inkluzivna šola:
“K inkluzivni šoli strmi vsa Evropa, ves svet … To ni nekaj, kar bi forsirali samo pri nas. Pri nas na žalost inkluzivne šole še nimamo … Morali bi spremeniti šolski sistem v tej smeri, da bi pomenil izboljšanje za vse otroke. Napačno je mnenje, da je inkluzija vezana samo na tiste s posebnimi potrebami. Inkluzivna šola pomeni šolo, družbo, ki vključuje vse otroke, vse mladostnike, odrasle in ki omogoča uspešnost in participacijo vseh.”
Da bi to dosegli, so nujni pomoč in podpora učiteljem, zmanjšanje administrativnih dejavnikov, ki obremenjujejo učitelje, odprava preveč rigidno določenih norm in pravil ter avtonomnost učitelja, da lahko fleksibilno prilagaja proces poučevanja. Take spremembe niso finančno breme za državo, terjajo pa več uposabljanja in drugačno izrabo virov.
Če bi Slovence in Slovenke vprašali, ali je pomembno, da imamo Triglavski narodni park, bi najbrž večina odgovorila pritrdilno. Prav tako bi se najbrž strinjali, da se je treba na lokalni ravni truditi za politične rešitve, ki bodo omogočile, da kmetje ostanejo na gorskih področjih in pridelujejo lokalne mlečne izdelke in sonaravno meso. Kadar ste pred alpskimi predori stali v kolonah, ste si najbrž želeli, da jih prihodnjič ne bi bilo. Takšna vprašanja, pobude in težave nagovarja in ureja Alpska konvencija - mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, s katero smo vsak dan posredno v stiku tudi prebivalke in prebivalci Slovenije. Gostja v oddaji Intervju na 1. programu Radia Slovenija bo Simona Vrevc, ki je januarja postala namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije, s čimer se je med Slovenkami povzpela na najvišji položaj v kateri koli mednarodni organizaciji. Ker službuje na sedežu konvencije v italijanskem Bolzanu, smo se z njo pogovarjali konec januarja, ko je obiskala Slovenijo. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenci se lahko pohvalimo s posebnim prispevkom pri iskanju sprave med pisatelji sprtih strani. Na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora pri Mednarodnem PEN-u so se prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Med aktivnejšimi je pri tovrstnih pobudah Edvard Kovač, ki se mu je na mestu predsednika Odbora pisateljev za mir iztekel drugi mandat, v prihodnje pa so mu zaupali nalogo posrednika pri iskanju sprave med Izraelskimi in Palestinskimi pisatelji. Kaj je odločilno pri iskanju sprave in miru? Zakaj velja Bled v mednarodnih pisateljskih krogih za simbol miru? Ali lahko pisatelji prinesejo več sprave tudi slovenskemu narodu, smo se na božič, katerega osrednje sporočilo je mir, pogovarjali z dr. Edvardom Kovačem.
Neveljaven email naslov